Kateri koraki so potrebni pred izdajo gradbenega dovoljenja?
Vir: MOP
Temeljni »korak«, da se začne s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, je najprej pridobitev lokacijske informacije, in sicer zato, da se na podlagi podatkov iz nje potencialni investitor seznani, ali je zemljišče, na katerem bi rad gradil sploh zazidljivo in če je zazidljivo, za kakšen namen. Če iz lokacijske informacije izhaja, da zemljišče ni zazidljivo oziroma izhaja, da je zemljišče sicer zazidljivo, ne pa za namen, kot si ga predstavlja investitor, se takšnemu investitorju priporoča, naj
s svojo investitorsko namero preneha ali pa da predlaga, kot mu to sicer omogočajo določbe ZUreP-1, pristojnemu občinskem organu tiste lokalne skupnosti, na katere območju leži zanj interesantno zemljišče, da se začne s postopkom priprave in sprejemanja ustreznega prostorskega akta oziroma takšnih sprememb in dopolnitev, ki bi mu omogočile začetek pridobivanja gradbenega dovoljenja za njegovo namero. Ker pa so pri tem lokalne skupnosti samostojne in neodvisne, tudi priporočamo, naj takšni
investitorji, ki jim občina »ne prisluhne« oziroma ne sprejme njegovega predloga, ne pišejo na ministrstvo, češ da jih občine nočejo poslušati. Tukajšnje ministrstvo namreč ne more in ne sme občini neposredno naročati, kako naj pri urejanju prostora ravna, saj bi bilo to v nasprotju s tistimi ustavnimi načel, ki zagotavljajo razvoj lokalne samouprave.
Drugi »korak«, če je seveda rezultat prvega za investitorja pozitiven, pa je, da investitor ne samo naroči, ampak tudi sklene pisno pogodbo o naročilu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) z ustreznim projektantom. 28. člen ZGO-1 namreč določa, da sme dejavnost projektiranja opravljati samo pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno
pri pristojni davčni upravi. Ker pa ZGO-1 ne izključuje možnosti, da investitor in projektant ne bi bila ista oseba lahko, v kolikor izpolnjuje pogoje za projektanta, investitor projektira tudi sam. Sicer pa je v skladu s 41. členom odločitev o tem, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo investitor naročil izdelavo projektne dokumentacije prosta, pod pogoji, ki jih določa zakon, njuna medsebojna razmerja pa se urejajo v skladu s pravili obligacijskega prava. S tem, ko bo sklenil pogodbo,
bo namreč tudi v bodoče, če bi mu projektant predal »slab« izdelek, zoper njega uveljavil ustrezen odškodninski zahtevek, seveda pri pristojnem sodišču. Tudi zato je npr. z ZGO-1 določeno, da morajo vsi projektanti, ki opravljajo storitve na trgu, ne samo izpolnjevati določene strokovne zahteve, ampak tudi, da se morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim
osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
Tretji korak je projektiranje, ki po ZGO-1 ni več samo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, ampak tudi z njim povezano tehnično svetovanje. Z ZGO-1 je projektiranju vrnjeno mesto, ki ga je v preteklosti že imelo. Projektiranje predstavlja zato proces, v katerem so dolžni strokovno usposobljeni inženirji izdelati takšno projektno dokumentacijo, da bo na njeni podlagi brez vsakršnih problemov omogočeno investitorju pridobiti gradbeno dovoljenje, po končani gradnji pa izdelati takšno
tehnično dokumentacijo, da bo investitorju omogočeno pridobiti uporabno dovoljenje, objekt vpisati v uradne evidence in ga nato ustrezno vzdrževati. Ker je z 42. členom ZGO-1 je določeno, da investitor oziroma po njegovem naročilu projektant pridobi pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, na podlagi lokacijske informacije, Projektant bo moral pred začetkom projektiranja pridobiti tiste projektne pogoje, ki se nanašajo tako na
določeno območje, na katerem naj bi objekt stal, kot tudi na tisto določeno vrsto objekta, ki se ga projektira. Po določbah ZGO-1 so namreč projektni pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije. Ko pa bo projektant dokumentacijo izdelal, bo moral k projektnim rešitvam pridobiti tudi
soglasje tistega soglasodajalca, ki mu je pred začetkom projektiranja določil projektne pogoje. Pridobivanje projektnih pogojev in soglasij sicer podrobno urejajo določbe 50. člena ZGO-1.