..., svojega ne prodajo

Vir: Revija Novogradnje

Nepremičnine Si21

Članki

Nepremicnine_clanki/croatian_flag

V Republiki Hrvaški se trenutno tujcem prodaja okoli deset tisoč nepremičnin. To dejstvo med strokovnjaki izziva burne reakcije. Prav tako je do prodaje tujcem razdeljena tudi javnost.

Do zdaj je bilo prejetih približno 8.500 vlog iz tujine za nakup nepremičnin na Jadranu, kjer naj bi bilo v lasti tujcev, resda v kakšni izmed neformalnih oblik, kar 45.000 objektov.

Otok ni hiša

Medtem ko lastniki priobalnih nepremičnin želijo le-te prodajati po enormno visokih cenah, se drugi del državljanov sprašuje, ali je razprodaja hrvaške obale upravičena. Javnost se je ostro odzvala ravno na oglase o prodaji celotnih otokov. Hrvaški premier Ivo Sanader je prejšnje leto na javni razpravi o prodaji državnega zemljišča na otoku Mljetu ruskemu multimilijarderju izjavil: »Osebno sem prepričan, da je nedopustno prodajati nekaj,kar ni tvoje. To ni občinsko, ampak državno zemljišče, kar je bilo ugotovljeno tudi s pravnomočno sodbo.«

Zaščita naravnih bogastev je nujna

Dejstvo je, da ni nihče neobčutljiv in neodgovoren do svojega naravnega bogastva. Hrvaška je, kot je znano, naravno bogata dežela, zato atraktivna za številne tuje investitorje. Mnogi hrvaški otoki oziroma nacionalni parki, denimo Mljet,Plitvička jezera, Krk, Kornati in druga naravna bogastva, naj bi še naprej ostajali nedotaknjeni biseri narave.Vprašanje je, na kakšen način bi lahko postali še atraktivnejši, ekološko dragocenejši in zanimivejši. Kako naravo turistično valorizirati, komu jo ponuditi kot turistično destinacijo in - v čem uživati? Državno zemljišče,posebno na otokih, je vsekakor treba obdržati v domačih rokah in ga zaščititi pred pretirano izgradnjo.

Nadzor z jasno regulativo
Izkušnje nekaterih najmočnejših turističnih držav kažejo, da je pri prodaji nepremičnin tujcem mogoče poskrbeti za nacionalne vrednote in dobrine brez negativnih učinkov na tuje naložbe v turizem (kot v Avstriji). Z zakonom je možno doseči kontrolirano prodajo atraktivnih turističnih področij. Na Maldivih, kjer so nepremičnine in turistični kompleksi večinoma v rokah tujcev, sta narava in priobala ostali ohranjeni. To je bilo doseženo z močnimi in jasnimi pravnimi regulativi. Tako denimo objekt na Maldivih ne sme preseči najvišje palme na otoku, tuja podjetja in turistični kompleksi pa morajo zaposlovati vsaj 70 odstotkov domačega prebivalstva.

Lobiji so zelo močni

Nasprotovanje in negativno stališče do tujega kapitala na področju nepremičnin pa je le odsev slabih zakonov in nezadostne predstavitve investitorjev, ki so jih na Hrvaškem zlobirale manjše interesne skupine. Na žalost je gradbeni lobi na Hrvaškem močno prisoten tudi v samem političnem vrhu.Nekateri od najbolj znanih pa tudi najbogatejših politikov so lastniki gradbenih podjetij bodisi prek družinskih članov bodisi znancev. Prostorski načrti in drugi pomembni dokumenti so pogosto prilagojeni željam in potrebam gradbeno-podjetniškega lobija.S prodajami hotelov, ki imajo pogosto najboljše lokacije, se prodajajo tudi najboljši pristopi do morja, s čimer se izgubljajo možnosti lokalnega prebivalstva in malih podjetnikov, da bi na delih obale razvili posebno ponudbo. To pa seveda krepi negativno sliko tujih vlagateljev v hrvaške nepremičnine.

Cenovne bombe

Eksplozija tujega povpraševanja po najboljših kosih Jadrana je botrovala dnevnemu skoku cen boljših nepremičnin, še posebej v Dubrovniku in na drugih atraktivnih lokacijah. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine - z urejenimi papirji - je v Dubrovniku dosegla 6.000 evrov, nekoliko nižja je na Hvaru in Korčuli.Velik porast interesa za nakup nepremičnin na Jadranu med državljani EU, ki je pripeljal do nagle rasti cen počitniških hiš in gradbenih zemljišč, pa se ne more reševati le z izvajanjem strogih zakonov o gradnji in zaščiti okolja ter prostorskimi načrti.
Po tistem, ko je brezpravna gradnja na Hrvaškem dosegla razmere anarhije, so se med črnograditelje pomešali tudi tuji državljani, ki jim kaj takšnega v lastni državi ne bi padlo niti na kraj pameti. Tako so preteklo leto denimo omunalni redarji v Murterju pri triinštiridesetih investitorjih v zgradbe, potrebno dokumentacijo našli le pri enajstih. Pri gradnji na črno so prednjačili investitorji z madžarskim, avstrijskim in švicarskim potnim listom.

Hrvaška rabi tuje investitorje

Ti so prepričani, da je Hrvaška v primerjavi z državami v tranziciji izjemno primerna za proizvodnjo izdelkov višjih dodanih vrednosti. Njena delovna sila ni predraga, prednost pa je tudi v visoki kakovosti. Ne gre torej za državo s poceni masovno proizvodnjo, saj je le-ta vendarle predraga. Tako Hrvaška ni primerna ne le za masovni turizem, temveč tudi za aktiven, luksuzen in kakovosten dopust. Nenazadnje tuji investitorji Hrvaški niso potrebni le zaradi naložb, ampak prvenstveno zaradi kulturno-urbanega ravnotežja

Nepremičnine Si21

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: