Ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta

Obvezna ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (v nadaljevanju: gradbeni odpadki ) določa Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (v nadaljevanju: Pravilnik).

V nadaljevanju so predstavljena bistvena oz. poglavitna določila, ki izhajajo iz Pravilnika. Ob izvajanju le-teh bi bilo tveganje za onesnaženje okolja z gradbenimi odpadki minimalno oz. ga ne bi bilo.

OBVEZNOSTI IZVAJALCA GRADBENIH DEL
Obveznosti na samem gradbišču
Oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sam izvaja (v nadaljnjem besedilu: investitor), mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov.

Prav tako mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov.

Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Investitor lahko sam zagotovi predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov tako, da zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov. Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolnil evidenčni list.

Obveznosti v okviru pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja
Investitor, ki namerava odstraniti objekt, mora k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki (NGGO), če iz projektne dokumentacije za odstranitev objekta izhaja, da je površina tlorisa zunanjega oboda objekta večja od 100 m2. Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora vsebovati podatke o:

• odstranjevanju nevarnih gradbenih odpadkov pred rušenjem objekta,
• ločenem zbiranju gradbenih odpadkov, predvsem nevarnih, na samem gradbišču,
• predelavi gradbenih odpadkov na kraju nastanka,
• ravnanju z zemeljskim izkopom, predvsem onesnaženim,
• količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ki jih je treba oddati v predelavo ali odstranjevanje,
• predvidenih načinih predelave in odstranjevanja gradbenih odpadkov.

Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora v zvezi s predvidenimi načini ter količinami predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.

Investitor mora v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu predložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki (13a člen Pravilnika) iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:

• količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,
• količina gradbenih odpadkov, oddanih neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
• količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje,
• količina predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka,
• količina gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču,
• količina zemeljskega izkopa, predvsem onesnaženega, ki je bil odstranjen z gradbišča,
• firme in sedeži zbiralcev, predelovalcev ali odstranjevalcev gradbenih odpadkov, katerim je oddal gradbene in nevarne odpadke.
• pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci gradbenih in nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov zbiralcem odpadkov,
• pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih predelovalci in odstranjevalci gradbenih ali nevarnih odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.

Poročila o gospodarjenju z gradbenimi odpadki ni potrebno izdelati, če količine posameznih vrst pri gradnji nastalih gradbenih odpadkov ne presegajo najmanjših predpisanih količin (npr. beton, opeka, ploščice, keramika 5m3; les, steklo, plastika 5m3…).

ZBIRANJE, PREDELAVA IN ODSTRANJEVANJE GRADBENIH ODPADKOV
Operativni program varstva okolja s področja ravnanja z odpadki za obdobje od 2004 do 2008 je usmerjen v povečanje stopnje zbranih in predelanih količin gradbenih odpadkov in s tem prednostno v vzpostavitev in delovanje dobrega sistema zbiranja in predelave gradbenih odpadkov. Z izvajanjem tega cilja bo doseženo zmanjšanje količin gradbenih odpadkov, ki se danes odlagajo bodisi na odlagališčih odpadkov, bodisi nenadzorovano izven njih. Ponovna uporaba in recikliranje gradbenih odpadkov, ki omogoča uporabo pridobljenih materialov, ima tako prednost pred njihovim odstranjevanjem.

V Slovenji izdaja upravne akte na področju ravnanja z odpadki ter vodi evidence zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev odpadkov Agencija RS za okolje kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor.

Zbiranje gradbenih odpadkov

Zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne z zbiranjem, ko pridobi dovoljenje ministrstva, po predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.

Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) izda dovoljenje osebi, ki:

• je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registrirana za opravljanje dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
• ima sredstva in opremo ter objekte in naprave za zbiranje gradbenih odpadkov, ki izpolnjujejo tehnične in druge predpisane pogoje, in
• ima zagotovljene možnosti ponovne uporabe ali odstranjevanja zbranih gradbenih odpadkov.
  Vloga za pridobitev dovoljenja mora vsebovati podatke o prosilcu in dokazila o izpolnjevanju pogojev. K vlogi pa morajo biti priloženi sledeči dokumenti:
• načrt zbiranja gradbenih odpadkov,
• pogodbo s predelovalcem ali odstranjevalcem gradbenih odpadkov o izvedbi načina ponovne uporabe ali odstranjevanja gradbenih odpadkov, ki jih zbere prosilec (če prosilec ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec),
• dokazila, da bo izvajanje dejavnosti zbiranja izvedeno tako, da bodo izpolnjeni predpisani okoljevarstveni pogoji ravnanja z odpadki,
• uporabno dovoljenje zbirnega centra oz. objekta, kjer se bodo odpadki zbirali.

Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov je mogoče najti na spletni strani Agencije RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/obraz27.doc

Načrt zbiranja in ravnanja z gradbenimi odpadki se izdela skladno s 16. členom Pravilnika. Pri Načrtu je potrebno upoštevati usmeritve iz operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki v povezavi s predvidenimi načini in količinami predelave. Načrt zbiranja gradbenih odpadkov mora vsebovati naslednje podatke:

• območje zbiranja gradbenih odpadkov,
• vrste gradbenih odpadkov, za katere se bo zagotavljalo zbiranje,
• predvidena skupna letna količina gradbenih odpadkov, ki se bo zbrala ločeno po načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja, ki se ga bo zagotavljalo,
• vrsta in zmogljivost sredstev in opreme za zbiranje in prevažanje,
• zmogljivost zbirnih centrov ter način začasnega skladiščenja in razvrščanja ali drugih aktivnosti v zvezi z gradbenimi odpadki,
• okoljevarstveni ukrepi za preprečitev nenadzorovanih vplivov na okolje pri ravnanju z gradbenimi odpadki.

Zbiralec gradbenih odpadkov mora imeti najmanj en zbirni center za najmanj eno vrsto gradbenih odpadkov. Zbirni center mora biti urejen tako, da pri sprejemanju, začasnem skladiščenju ali razvrščanju zbranih gradbenih odpadkov ali pri njihovi oddaji v predelavo ali odstranjevanje ne prihaja do onesnaževanja okolja. Zbiralec gradbenih odpadkov mora za gradbene odpadke, ki jih zbere, zagotoviti ponovno uporabo ali odstranjevanje, v vlogi pa mora predložiti dokazila, da ima to zagotovljeno.

Zbiralec gradbenih odpadkov mora ministrstvu skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o zbranih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto.

Predelava odpadkov

Predelavo gradbenih odpadkov lahko izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo odpadkov. Okoljevarstveno dovoljenje se izda skladno z 82. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) . Oseba, ki si želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo gradbenih odpadkov, mora izpolnjevati pogoje po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, in pod pogoji, kot jih določa Zakon o varstvu okolja v 83. in 84. členu.

Če je predelovalec gradbenih odpadkov hkrati tudi zbiralec gradbenih odpadkov, se v okoljevarstvenemu dovoljenju za predelavo ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev za zbiranje gradbenih odpadkov.

Ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje osebi, ki:

• je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za dejavnost deponij, sežiganje in druge načine odstranjevanja trdnih odpadkov ali za dejavnost ravnanja s posebnimi odpadki po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
• razpolaga s potrebnimi objekti in napravami za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, za katere je izdano uporabno dovoljenje, ki dokazuje izpolnjenost predpisanih okoljevarstvenih zahtev, in
• namerava izvajati predelavo po postopkih iz priloge 4 Pravilnika.

Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati podatke o prosilcu in dokazila o izpolnjevanju pogojev. K vlogi pa morajo biti priloženi še sledeči dokumenti:

• načrt ravnanja z odpadki,
• dokazila, da bo izvajanje dejavnosti predelave izvedeno tako, da bodo izpolnjeni predpisani okoljevarstveni pogoji ravnanja z odpadki,
• gradbeno dovoljenje (če se okoljevarstveno dovoljenje pridobiva pred pričetkom gradnje) oz. gradbeno ali uporabno dovoljenje (če se okoljevarstveno dovoljenje pridobiva pred pričetkom obratovanja).

Obrazec vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov, ki nastanejo pri gradbenih delih, je mogoče najti na spletni strani Agencije RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/obraz32.doc

Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki mora imeti vsebino, kot jo predpisuje 24. člen Pravilnika in 30. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki . Pri izdelavi načrta je potrebno upoštevati usmeritve iz operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki v povezavi s predvidenimi načini in količinami predelave.

Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki mora vsebovati naslednje podatke:

• vrsta in količina odpadkov, ki so predmet predelave,
• predvideni postopek predelave,
• vrsta in zmogljivost objektov in naprav ter tehnološki postopek in metode,
• destinacija predelanih odpadkov,
• ravnanje s preostanki odpadkov po izvedeni predelavi,
• predviden način uporabe gradbenih materialov, pridobljenih z recikliranjem gradbenih odpadkov,
• način obratovanja in izvajanja predpisanega obratovalnega monitoringa ter drugih oblik nadzora nad obremenjevanjem okolja.

Predelovalci gradbenih odpadkov, ki so si pridobili okoljevarstveno dovoljenje, so zavezanci za poročanje o prevzetih in predelanih ali odstranjenih količinah gradbenih odpadkov. Tudi to poročanje je potrebno opraviti do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

Seznam oseb, ki ravnajo z odpadki, je prikazan na spletni strani Agencije RS za okolje:
http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/

Skladno s 25. členom Pravilnika lahko ministrstvo odobri neposredno odstranjevanje gradbenih odpadkov brez predhodne predelave, če je iz načrta ravnanja z odpadki razvidno, da za predelavo te vrste gradbenih odpadkov ne obstajajo tehnične možnosti ali da so stroški ponovne uporabe nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja. 


ZAKLJUČEK
Z uveljavitvijo Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, smo v Sloveniji dobili natančnejša določila, kako ravnati z gradbenimi odpadki. Nadzor nad izvajanjem določb Pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Kljub temu pa se vsakodnevno srečujemo z gradbišči, ki nimajo urejenega predpisanega zbiranja gradbenih odpadkov in z divjimi odlagališči, kamor se nekontrolirano odlagajo tovrstni odpadki. Pri tem pa predstavljajo še poseben problem in tveganje za okolje in zdravje ljudi nevarni gradbeni odpadki. Zato je tri leta in pol po uveljavitvi Pravilnika že skrajni čas, da investitorji oziroma izvajalci gradbenih del pričnejo z doslednim upoštevanjem in izvajanjem določil iz omenjenega Pravilnika.

Potrebno pa je poudariti, da je možna pritožba na izdano gradbeno dovoljenje in obnova postopka, v primeru, da k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ni bil priložen načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je potreben v primeru, da iz projektne dokumentacije za odstranitev objekta izhaja, da je površina tlorisa zunanjega oboda objekta večja od 100 m2. Prav tako je možna pritožba na izdano uporabno dovoljenje, v primeru, da upravnemu organu ni bilo predloženo poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ko je to potrebno oz. da upravni organ takega uporabnega dovoljenja brez poročila o gospodarjenju z gradbenimi odpadki ne sme izdati.

Vir: http://www.e-net-okolje.si/