Poznavalci ocenjujejo, da je za dogodke, kakršnim smo bili priče na ameriškem nepremičninskem trgu, v Sloveniji bolj malo možnosti.

Avtor: Antiša Korljan

"Med drugim tudi zato, ker so banke najpogosteje zelo pripravljene na reprogramiranje posojil, če se posojilojemalcu zgodi kaj, zaradi česar dolga ni več sposoben odplačevati," pravi nepremičninar Frano Toš iz agencije Interdom. "Stanovanjska posojila so tudi z bančnega vidika v Sloveniji precej varna oblika naložbe," pravi. Temu pritrjujejo bankirji: Hypo banki, ki je bila v času rasti nepremičninskega trga močna financerka vseh vrst nakupov, do danes ni bilo treba izpeljati niti enega zasega nepremičnine, ki bi bila kupljena z njihovim posojilom, pravi Jože Peharc iz Hypo Alpe-Adria-Bank. Podobno menijo tudi v mariborski NKBM, kjer se v primeru nezmožnosti nadaljnjega odplačevanja posojila trudijo najti način, ki je zadovoljiv za obe strani.

Sicer pa v vseh bankah, s katerimi smo govorili, poudarjajo, da so njihova posojila zadostno zavarovana in se zato ne bojijo večjih težav. Ob tem navajajo tudi, da se z leti odplačevanja zmanjšuje tudi glavnica posojila, kar pomeni, da se zmanjšujejo tudi tveganja, če pride do padca cene nepremičnine. Če pa bi se vendarle zgodilo, da bi bilo določeno posojilo podzavarovano, bi v dogovoru s stranko poiskali dodatna zavarovanja, kjer pridejo v poštev še kakšna nepremičnina, poroki, vrednostni papirji ali kaj podobnega.

Banke bodo previdnejše

Razmere na trgu nepremičnin, katerega razcvet je bil v veliki meri financiran s posojili, ima močan vpliv tudi na dogajanje v bančnem sektorju. Igor Masten pravi, da številne zasežene nepremičnine povzročijo njihovo kopičenje in posledično presežek ponudbe, kar pa vodi v krč, kjer niti kupci niti prodajalci ne vlečejo potez, kreditiranja ni in trg obstane. "V takšnih primerih je pomembno, da imajo banke strategijo, kaj bodo storile, ko bo šlo kaj narobe, tega pa pri nas ni," pravi Dnevnikov gospodarski kolumnist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Kot pravi, je v bližnji prihodnosti pričakovati, da bodo banke na trgu ravnale precej previdno in manjšale svojo izpostavljenost v potencialno tveganih poslih. Med predlogi, kako rešiti problem nakopičenih neprodanih nepremičnin, se pojavlja tudi ta, da bi jih del odkupil republiški stanovanjski sklad in jih na trgu ponudil v najem. Na vprašanje, ali se pripravljajo na to, nam na stanovanjskem skladu niso odgovorili, profesorica z ekonomske fakultete Andreja Cirman pa meni, da bi to bila napaka. "Mislim, da ni prav, da država in z njo davkoplačevalci rešujemo nasedle nepremičninske investitorje. Kdor je sprejel napačne poslovne odločitve, bi moral sam nositi posledice. Zdaj se to dogaja, konkurenca je kruta," pravi. Meni tudi, da bi s tovrstnim posegom države dali napačen signal, da je država pripravljena reševati velika (too large to fail) podjetja, malih pa ne.

Vir: www.dnevnik.si