Barbara Cenčič Kranjc: "Namesto da bi na mojem zemljišču stala moja družinska hiša, stoji še po treh letih ob veliki jami kontejner arheologov."

Avtor: Slavko Podbrežnik

"O rezultatih raziskave nas niso obvestili. Zato sva januarja 2008 na zahtevane naslove vložila projektno dokumentacijo za gradnjo osebne stanovanjske hiše. Projektne pogoje so nama na ZVKD takoj zavrnili, češ da je parcela na območju, v katero se zaradi arheologije ne bi smelo posegati. Pritožila sva se na ministrstvo za kulturo, kjer so nama pojasnili, da je bila zavrnitev ZVKD prenagljena, in ugodili najini pritožbi. ZVKD je bil prisiljen podati projektne pogoje, v katerih pa je bilo navedeno, da je treba pred začetkom gradbenih del izvesti arheološke raziskave."

Oktobra 2008 so ptujski arheologi pričeli raziskovati. Po besedah Barbare Cenčič Kranjc so delo na terenu končali že po enem dnevu in ga nadaljevali šele marca 2009, pa čeprav bi morali po zakonu raziskave končati v 60 dneh. Konec maja 2009 so delo vendarle končali. Vendar se od takrat niso izjasnili, kakšna naj bo končna namembnost zemljišča.

Brez lastne strehe nad glavo

"Čeprav so mi obljubili, da bo zadeva rešena do konca septembra, so ta rok vsakič, ko smo jih poklicali, prestavljali za teden dni. Sedaj je leto okoli, svojega dela pa še vedno niso opravili," se huduje Barbara Cenčič Kranjc. "Parcela je zagrajena, napol prekopana, na njej je že od maja deponiran njihov bivalnik. Nič se ne premakne in prepričana sem, da se ne bo niti do pomladi. Prisiljena sem bila najeti odvetnika, ki sedaj uradno vodi postopek in od njih terja, da se izjasnijo o dokončni namembnosti zemljišča. Če ne bo šlo drugače, jih bom tožila. Vsekakor pa jim bom za čas, ko so uporabljali mojo parcelo, zaračunala najemnino.

Z možem si nisva znala predstavljati, da se lahko postopki vlečejo tako dolgo. V tem času sva dobila dva majhna otroka. Načrtovali smo, da bi v enem letu zgradili hišo in tako dobili svoj dom. Zaradi zamud arheologov pa še vedno nimamo lastne strehe nad glavo."

Parcelo bodo odkupili

Za pojasnila smo prosili Marijo Lubšina Tušek, ki pa nas je napotila k Damijani Slabe, predstavnici za stike z javnostjo na ZVKDS. Ta nas je opozorila, da je v četrtek prejšnji teden strokovna komisija na spletni strani ZVKDS končno objavila predlog ministrstvu za kulturo, naj sprejme odlok o razglasitvi še nepozidanih parcel na Vičavi za spomenik državnega pomena. V predlogu med drugim piše: "Odlok naj z varstvenimi režimi zagotovi nezazidljivost še nepozidanih parcel, nepozidane površine naj se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine naj se spremenijo v travnate površine. V zemljišča se lahko posega le v procesu znanstvenega proučevanja ter z namenom ohranjanja in prezentacije arheoloških ostalin in situ. Tudi na preostalih prostih delih že pozidanih parcel naj se predvidi možnost prezentacij. Obenem naj država odkupi zadevne proste parcele ali pa najde zanje ustrezno zamenjavo."

Rezultati arheoloških izkopavanj na tem območju so namreč po mnenju ZVKDS pokazali gosto mrežo ostankov arhitekture in pripadajoče infrastrukture, ki sodijo v obdobje bronaste in mlajše železne dobe ter v čas od 1. do 5. stol. po Kr.: "Očitno gre za območje zahodnega dela samega mestnega jedra Poetovione, ki je tu ohranjeno v relativno obsežnem kompleksu, kar nedvomno zvišuje vrednost tudi njegovih posameznih delov. Sklenjen kompleks te velikosti namreč omogoča eventualno bodočo prezentacijo in situ, ki bi bila dovolj obsežna, da bi ilustrirala urbanizem Poetovione in sam pomen največjega in najpomembnejšega antičnega mesta v Sloveniji. Komisija meni, da so konkretne najdbe tako pomembne, da bistveno dopolnjujejo kontekst, ki bi bil kot celota primeren za prezentacijo.

Komisija tudi ugotavlja, da bi nadaljevanje dosedanje prakse, s katero se je z zaščitnimi izkopavanji sproščalo gradbene parcele za pozidavo, pripeljalo do stanja, v katerem od najpomembnejšega antičnega mesta v Sloveniji na terenu ne bi ostalo nič. To je v nasprotju z vsemi mednarodnimi varstvenimi standardi in priporočili o varstvu arheološke dediščine, ki poudarjajo predvsem ohranjanje in prezentacijo arheoloških ostalin in situ. Poleg tega pa bi v skladu z obstoječo zakonodajo zaščitna arheološka izkopavanja moral financirati državni proračun."

Zakonca Krajnc Cenčič lahko torej pričakujeta, da jima bo država parcelo odkupila ali pa jima priskrbela nadomestno parcelo. Vprašanje pa je, kdaj.

Vir: www.vecer.si