Avtor: Anja Zidar, Medvešek Pušnik

Vlagatelji so, ne glede na objavljene dobičke, še vedno previdni, saj gre ob šibkem okrevanju gospodarstva, ki smo mu priče, v sektorju še vedno pričakovati velike izgube iz naslova posojil in kreditnih kartic. Najbolj bodo tudi v prihodnje pod pritiskom banke, ki po večini poslujejo s prebivalstvom. Že tako prezadolženi ameriški potrošniki ob morebitni izgubi službe niso sposobni vračati posojil bankam, hkrati pa so ob recesiji postali še bolj pozorni na to, kako in kje svoj denar porabijo. Pozitivne spremembe, ki smo jim bili priče ob zadnjih objavljenih rezultatih, na področju posojil (odpisi le-teh so se namreč zmanjšali) že sicer nakazujejo na preobrat, vendar gre večino pozitivnih sprememb pripisati nedavnim stimulacijskim paketom. V zadnjem četrtletju so se nekaterim investicijskim bankam zmanjšali tudi prihodki, ustvarjeni na kapitalskih trgih, ki so deloma sezonske narave, saj so nekateri investitorji zmanjšali svoje aktivnosti po izredno donosnem letu z namenom, da ustvarjene dobičke tudi ohranijo.

Kljub težavam, ki jih je bančni sektor utrpel v preteklih letih, in milijardam državnih sredstev, ki so bila potrebna za reševanje posameznih bank, se bančniki niso branili izplačil bonusov za "uspešno" poslovanje v lanskem letu. Predvideni prejemki zaposlenih v 38 največjih ameriških bankah bodo letos rekordni, saj bodo presegli 145 milijard dolarjev, kar predstavlja celo 6-odstotno povišanje glede na rekordno leto 2007. Bankirji so seveda medtem že pozabili, koliko državnih sredstev je bilo potrebno, da so ustanove, v katerih so zaposleni, ameriški davkoplačevalci ohranili pri življenju in s tem preprečili še hujšo krizo.
Tega se dobro zaveda ameriški predsednik Barack Obama, ki želi z dodatno regulacijo in uvedbo posebnih taks omejiti banke pri prevzemanju prevelikega tveganja ter hkrati zakrpati velik proračunski primanjkljaj. Novica je borze ovila v rdečo, saj omejitve ne bodo vplivale samo na manjše tveganje, ampak bodo zmanjšale tudi dobičkonosnost bank. Ameriška administracija in bančniki tako zopet stojijo na nasprotnih bregovih. Ponovno postaja aktualno vprašanje o tem, ali so banke postale prevelike ter katera regulacija, državna ali privatna, bo bolj pripomogla k temu, da se bodo banke izogibale pretiranemu tveganju. Obamovo namero so podprli tudi drugi svetovni voditelji na srečanju v Davosu, ki so se strinjali, da morajo biti reforme finančnega sistema globalno usklajene. Predlogi predsednika Obame gredo v pravo smer, pojavlja se zgolj vprašanje, kdaj bodo prešli tudi v dejanja.

Vir: www.dnevnik.si