Pri nas se premalo zavedamo, da je lahko trg kapitala alternativa bančnemu.

Avtor: Damijan Toplak

Slovenija je med državami z največjim padcem BDP v zadnjem obdobju, ker se sooča s preživelostjo razvojnega modela, ki ga je imela zadnjih 15 do 20 let, je menil dr. Janez Šušteršič s koprske fakultete za management, ko je pred dnevi spregovoril na okrogli mizi z naslovom "Kam vodi izhodna strategija in kaj to pomeni za finančne trge?", ki jo je ob prvi obletnici delovanja pripravila KD Banka. Dodal je, da smo bili priča zaviranju prestrukturiranja gospodarstva v finančnem in proizvodnem smislu. Dr. Marko Simoneti z ljubljanske pravne fakultete pa pravi, da smo na srečo razvojno izgubili le poldrugo leto, a da žal v prihodnje ne gre pričakovati nadpovprečno visoke gospodarske rasti, saj naš razvojni model, ki je temeljil na kratkoročnih bančnih posojilih, ni več mogoč.

Izstopi iz evroobmočja?

Po mnenju Benjamina Jošarja, v KD Banki izvršnega direktorja področja finančnih trgov, je kriza slovenske banke prizadela na dva načina, ko s težavo pridobivajo sredstva za refinanciranje in ko je zdravje bančnih bilanc močno poslabšano, zlasti na področju kreditnih portfeljev bank. Ekonomist dr. Jože P. Damijan pa je opozoril na problem (ne)trdnosti evroobmočja, kjer so mnoge države tudi z goljufijami dosegale izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev in je po njegovem samo vprašanje časa, kdaj bodo določene države, ki so v boljšem položaju, začele izstopati iz tega umetno nastalega evroobmočja. Meni, da bo Grčijo, ker je relativno majhna država, mogoče rešiti, ne ve pa, kaj bi se lahko zgodilo v primeru Španije ali Italije, če bi se ti ekonomiji znašli v tako velikih težavah in bi po njegovem lahko na primer Nemčija izstopila iz evroobmočja, ker bi lahko v nasprotnem primeru ogrozila razvoj. Se pa v krizi, meni Šušteršič, pokaže, da vsaka (evropska) država razmišlja zase, ne bi pa ga presenetilo, če bi se EU skrčila na nekaj držav, ki so si med sabo najbolj podobne.

Okužene bančne bilance

Marko Simoneti je opozoril na nevarnosti, ki pretijo slovenski državi - od visoke zadolženosti Darsa za gradnjo avtocest do tega, da sta bila Kad in Sod ustanovljena za krpanje denacionalizacijske in pokojninske luknje, sedaj pa ju politika uporablja kot strateški lastnici v določenih podjetjih. Po njegovem bi tudi v javnem sektorju, kakor to počne privatni, morali v bilance vnašati potencialne prihodnje obveznosti. "V nekaterih podjetjih in bankah bi se po opravljenih odpisih morali soočiti z realnostjo in iti naprej, ne pa da ponekod mislijo, da se bodo stvari uredile kar same od sebe," je menil Simoneti, Benjamin Jošar pa dodal, da bo letošnje leto za slovenske banke težje od lanskega ter bo odpisov kvečjemu več in ne manj kot lani. Z njim se je strinjal Jože P. Damijan, ki je povedal, da so bančne bilance bolj okužene, kot se je predvidevalo, ter da se sploh nismo lotili prave sanacije bančnega sistema, ki je v krizi in ne posoja v zadostni meri.

Nekdaj prvi mož Ljubljanske borze Marko Simoneti je prepričan, da imamo zdaj zadnjo priložnost za razvoj slovenskega kapitalskega trga. Pri nas se namreč premalo zavedamo, da je lahko trg kapitala alternativa bančnemu.

Jože P. Damijan je pogumno napovedal, da bo v Sloveniji lastništvo slovenskega gospodarstva v dveh letih bistveno drugačno, kot je danes, a ga je Janez Šušteršič dopolnil, da se bo to zgodilo kasneje, pa še takrat bo po njegovem nastala privatizacija iz obupa. Menil je, da bi slovenska država na mala in srednja podjetja morala gledati kot na zaklad in ne le kot na davčno osnovo. Jošar pa je opozoril, da sta se v preteklosti prodajala NLB In Telekom Slovenije, pa iz tega ni bilo nič, banke so obtičale v Istrabenzu in Mercatorju in ne kaže, da bi kaj kmalu ukrepale pri slabih kreditnih naložbah, saj v času krize nobena banka ne bi prodajala, razen če bi dosegla cene iz rekordnega leta 2007. Do same vladne izhodne strategije so bili govorci skeptični, sploh v njenem izvajanju, Damijan pa je menil, da to ni strategija za izhod iz krize, temveč za dolgoročno zniževanje proračunskega primanjkljaja, kajti gre za dolgoročne ukrepe, medtem ko smo vsi že na kratek rok lahko mrtvi.

Vir: www.vecer.si