Čeprav Alpos, ki ga vodi Mirjan Bevc, bankam in dobaviteljem skupaj dolguje več kot sto milijonov evrov, je še vedno našel denar za pomoč Binetu Kordežu pri sofinanciranju menedžerskega odkupa Merkurj

Avtor: Primož Cirman Vesna Vuković

To je petkrat več od celotnega "minusa" podjetja v letu 2009. Po načrtu prisilne poravnave, ki jo je Alpos včeraj predlagal upnikom, bi ti od skupaj 106 milijonov evrov terjatev prejeli le slabo tretjino, natančneje 33,7 milijona evrov. Če upniki "prisilke" ne bodo izglasovali, bo Alpos končal v stečaju. Pri tem bo vrednost njegove stečajne mase po oceni avtorjev poročila znašala dobrih 66 milijonov evrov, upniki pa bi lahko računali na največ 26-odstotno poplačilo terjatev.

Iz poročila je razbrati, da je Alpos še ena od številnih slovenskih družb, ki so ji domače in tuje banke v minulih letih očitno preveč velikodušno odobravale posojila. Konec marca je tako podjetje le bankam dolgovalo skoraj 77 milijonov evrov, pri čemer je bila večina posojil nezavarovanih. Med bankami bi zaradi stečaja Alposa utegnila največ izgubiti NKBM, ki ima po uradnih podatkih 12,4 milijona nezavarovanih terjatev, sledijo pa ji Banka Koper (10 milijonov evrov), Abanka (9,4 milijona evrov) in NLB (5,5 milijona evrov). Največja Alposova upnika sta Acroni, ki ima do šentjurskega podjetja skoraj 14 milijonov evrov navadnih terjatev, in Alposovo hčerinsko podjetje iz Celovca, prek katerega se je v matično družbo "prelilo" slabih enajst milijonov evrov. Prav zaradi dolga do Acronija, ki ima v zastavi delež v družbi Alpos Metalurgija, ima Alpos že od februarja blokirane račune, kljub temu pa je podjetje v zadnjih mesecih redno izplačevalo plače.

Alposu je zmanjkalo tudi manevrskega prostora za najemanje novih posojil, ki jih zaradi slabega denarnega toka (družba namreč nima denarja za nakup materiala) sicer ne bi mogla odplačevati. Tako ima Alpos za posojila zastavljenih za več kot 60 milijonov evrov nepremičnin, več hčerinskih podjetij ter delnice Banke Celje in NKBM. Pri najemu posojil pri dveh največjih domačih bankah, NKBM in NLB, si je Alpos pomagal s poroštvenimi izjavami svojih hčerinskih družb. "Utemeljeno in realno je pričakovati, da bodo vse hčerinske družbe v primeru stečaja Alposa pozvane k solidarnemu poplačilu vsaj v višini 19 milijonov evrov," je navedeno v poročilu. Ker imajo vse hčerinske družbe ogromne "nahrbtnike" obveznosti, bi jih torej unovčevanje poroštev ob stečaju Alposa zelo verjetno potopilo. Uprava Alposa, ki jo vodi Mirjan Bevc, se sicer že več mesecev z bankami neuspešno dogovarja o reprogramu posojil, lastniki podjetja pa pred kratkim niso podprli dokapitalizacije družbe.
"Za poplačilo zapadlih obveznosti družba nima realnih virov v zadostnem obsegu. Terjatev je za poplačilo vseh obveznosti premalo, poslovno nepotrebnega premoženja praktično ni oziroma je zastavljeno. Tudi iz naslova poslovanja v kratkem času in v razmerah splošne gospodarske recesije ni v stanju ustvariti potrebnega obsega virov za poplačilo zapadlih obveznosti. Še več, stanje se iz dneva v dan poslabšuje zaradi ustvarjanja dodatne izgube," piše v načrtu finančnega prestrukturiranja.

Alpos lahko tako reši le milost upnikov, ki bi se morali v prisilni poravnavi posloviti od 70 milijonov evrov terjatev. Po njej bi imel Alpos konec prihodnjega leta 31 milijonov evrov kapitala in praktično nič dolgov. Podjetje je na ravni krovne družbe lani v povprečju zaposlovalo 180 ljudi. Morebitni stečaj Alposa bi pomenil veliko socialno bombo za območje Šentjurja pri Celju, kjer je bila stopnja registrirane brezposelnosti po podatkih zavoda za zaposlovanje maja letos tik pod enajstimi odstotki.
 

Vir: www.dnevnik.si