Avtor: Barbara Hren

Levji delež državnega denarja NLB
A sodeč po podatkih ministrstva za finance, banke nad depoziti države niso navdušene. Država je po pojasnilih finančnega ministrstva morala kar polovico presežnih depozitov (1,6 milijarde evrov) iz izdaj obveznic zaradi "nezainteresiranosti domačih bank za kratkoročne naložbe naložiti v Banko Slovenije (BS), v banke v tujini pa dvesto milijonov evrov".
Največ depozitov države je sicer prejela NLB - konec leta 2009 jih je imela 1,24 milijarde evrov, leto prej slabe pol milijarde, konec leta 2007 pa 415 milijonov evrov. Do sredine marca se je obseg depozitov znižal na slabo milijardo evrov, od česar jih v prvem polletju zapade 128 milijonov evrov, v drugi polovici leta pa še 430 milijonov evrov. "Povprečna obrestna mera na te vloge (glede na njihovo ročnost) znaša trimesečni euribor, povečan za pribitek dveh odstotkov," so pojasnili v NLB.

V NKBM so razkrili, da ima država poleg manjšega zneska kratkoročnih depozitov v banki tudi 325 milijonov evrov dolgoročnih depozitov z ročnostjo do aprila 2012. Obrestna mera dolgoročnih depozitov znaša 4,38 odstotka. Ostalih sedem bank, ki smo jim posredovali vprašanja, ni želelo razkriti podatkov o prejetih državnih depozitih in obrestih, je pa jasno, da je njihov delež majhen.

Ob tem velja opozoriti, da se je delež dolgoročnih državnih depozitov v bankah v kriznem obdobju močno povečal. Kot je razvidno iz grafa, se obseg dolgoročno vezanih vlog povečuje od sredine lanskega leta, medtem ko se je obseg kratkoročno vezanih vlog zmanjšal. Država bankam še nikoli ni šla tako na roko - ročnost dela depozitov je podaljšala na več kot leto dni.

Zakladnica zaradi nizkih obresti poslovala slabo

Še več, država je lani z upravljanjem enotnega zakladniškega računa zabeležila precej nižjo dobičkonosnost kot v prejšnjih letih. Čeprav je imela na voljo znatno več prostih sredstev, je z upravljanjem več kot trimilijardnega portfelja ustvarila 15,7 milijona evrov presežka, kar je le 400.000 evrov več kot leto prej, ko je upravljala z 1,8 milijarde evrov sredstev.

Povprečna ponderirana obrestna mera celotnega portfelja, vključno z depoziti pri BS, je lani znašala 3,34 odstotka, leta 2008 pa 4,84 odstotka, torej je bila lani donosnost državnega portfelja skoraj za tretjino nižja. Ob tem pa je lansko leto država za obveznice za financiranje državnega proračuna vlagateljem ponudila znatno višje donose, med 4,25 in 4,62 odstotka na letni ravni. Razkorak prihodkov iz obresti in odhodkov je znaten.

Na ministrstvu za finance, kamor sodi direktorat za zakladništvo, ki ga je do novembra lani vodila Stanislava Zadravec Caprirolo, zdaj kandidatka za članico sveta BS, pojasnjujejo, da so aktivne obrestne mere portfelja enotnega zakladniškega računa države odvisne od razmer na denarnem trgu in obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). "Kot je znano, sta bila za leto 2009 značilna izrazit padec obrestnih mer na denarnem trgu (euribor) in drastično znižanje obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja ECB, kar je razlog za znaten upad aktivne obrestne mere portfelja enotnega zakladniškega računa v tem letu," pojasnjujejo.

Kdo bo reševal banke po umiku ECB in države?

Slovenske banke so samo lani po podatkih Banke Slovenije morale v tujino vrniti za tri milijarde evrov posojil. Odvisnost slovenskega bančnega sistema od tujih bančnih virov se je tako zmanjšala s slabe tretjine pasive na 23,7 odstotka in razdolževanje se še nadaljuje. Na drugi strani pa so banke močno povečale odvisnost od ECB, kjer imajo najetih več kot dve milijardi evrov posojil.

A ker ECB letos postopoma umika krizne instrumente financiranja bank in ker bo tudi država presežna sredstva potrebovala za financiranje proračuna, se postavlja vprašanje, kako bo bankam uspelo nadomestiti izpad več milijard evrov virov. Še posebno ker je ministrstvo za finance s spremembami davčne zakonodaje podražilo, če ne kar povsem onemogočilo zadolževanje bank z izdajanjem obveznic na tujih trgih.

Najbolj je pri ECB zadolžena NLB, in sicer ima najetih 800 milijonov evrov sredstev dolgoročnega refinanciranja. Polovica virov jim zapade konec prvega polletja, druga polovica pa konec leta, so nam pojasnili. Izpad prvega dela posojil bodo nadomestili iz naložb na medbančnem denarnem trgu in iz prvovrstnih vrednostnih papirjev, drugi del pa najverjetneje z zadolžitvijo na grosističnem finančnem trgu, so dejali.

V NKBM podatka o tem, koliko so zadolženi pri ECB, niso razkrili. Poudarjajo pa, da ti viri ne predstavljajo pomembnega deleža financiranja. Tudi odvisnost od tujih virov jih ne skrbi, saj se je banka, kot poudarjajo, v tujini znatno manj zadolževala kot v povprečju slovenski bančni sistem. Zato se jim delež tujih posojil lani tudi ni drastično zmanjšal. Nameravajo pa v drugi polovici leta, ko se tudi iztečejo posojila ECB, pridobiti dodatne dolgoročne vire. Ali bo to sindicirano posojilo ali obveznica, se še niso odločili.

V Banki Celje so, da bi nadomestili dve zapadli obveznici, pred kratkim napovedali izdajo navadne petletne obveznice s kuponsko fiksno obrestno mero v višini 4,75 odstotka. Z obveznico bodo skušali pridobiti od 30 do 40 milijonov evrov svežih sredstev.

Vir: www.dnevnik.si