Banke čakajo na gradbince

banke v prihodnje zvišale ali znižale obrestne mere?

Avtor: Irena Ferluga

Gradbena podjetja, ki so v minulih letih konjunkture z lastnimi sredstvi (bančnimi krediti) gradila stanovanja za prodajo na trgu, očitno še niso v tako veliki krizi, da bi bila pripravljena znižati ceno za kvadratni meter stanovanjske površine. Čeprav so tačas pod drobnogledom likvidnostne težave velenjskega Vegrada, nepremičninski agenti ne pričakujejo domino efekta, če bi Vegrad znižal ceno stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Psihozo pričakovanj nižjih cen skušajo zmanjšati tudi nepremičninski agenti z izjavami, da v bližnji prihodnosti ne pričakujejo velikega poka napihnjenih cen stanovanjskega kvadratnega metra, kar lahko pomeni tudi taktiziranje, da bi se potencialni kupci, ki čakajo na znižanje cen, vendarle čim prej odločili za nakup stanovanja.

Vezana trgovina

Pri odločitvi za nakup stanovanja je poleg pričakovanega znižanja cen bistvena še finančna konstrukcija, pri čemer ima pomembno vlogo obrestna mera stanovanjskega kredita. Bodo banke v prihodnje zvišale ali znižale obrestne mere? "Tako kot običajno, bomo tudi v letošnjem letu prilagajali obrestne mere tržnim razmeram," so na to vprašanje odgovorili v NLB, kjer je 1. marec eden od datumov v letu, ko običajno prilagajajo obrestne mere. Za NLB stanovanjski kredit je nova izhodiščna obrestna mera 6,69 odstotka, akcijska pa 6,07 odstotka za odplačilno dobo do 10 let. Z akcijsko ponudbo mislijo NLB Stanovanjski kredit, kjer strankam, ki imajo NLB Osebni račun ali pa ga pred odobritvijo tega kredita odprejo in nanj prenesejo plačo ali druge redne prihodke ter sklenejo življenjsko zavarovanje pri Vita, d.d., ponudijo za kredite do 10 let obrestno mero 6-mesečni Euribor + 2,15 odstotka pribitka, za kredite nad 10 let pa 6-mesečni Euribor + 2,25 odstotka pribitka.

Pred najemom kredita kaže povprašati v več bankah, saj so med njimi razlike v obrestni meri predvsem glede "vezane trgovine" produktov, ki jih ponujajo, pri čemer obrestna mera praviloma ni več odvisna od višine kredita niti od ročnosti, ampak od bonitete kreditojemalca. V Probanki trenutno ne načrtujejo večjih sprememb pri obrestnih merah stanovanjskih kreditov, pri tistih z ročnostjo do 10 let imajo fiksno obrestno mero 6,8 odstotka, spremenljiva pa znaša 6-mesečni Euribor z 2,4- do 2,9-odstotnim pribitkom. Pri kreditih z ročnostjo do 20 let je fiksna obrestna mera 7,2 odstotka, spremenljiva pa ob 6-mesečnem Euriborju še 2,4- do 3-odsotni pribitek.

V NKBM pričakujejo, da se bo zaradi pribitka 1,9 odstotka k 6-mesečnemu Euriborju za kredite nad 20.000 evrov in z ročnostjo do 25 let (zavarovani so s hipoteko ali življenjskim zavarovanjem, sklenjenem pri Zavarovalnici Maribor, dolgoročnim varčevanjem ali s prostovoljnim dodatnim pokojninskem zavarovanjem pri Moji naložbi) v naslednjih mesecih povpraševanje po stanovanjskih kreditih še zvišalo. Delno pa se bo zvišalo tudi zaradi splošnega trenda in pričakovanega padca cen nepremičnin. Glede na januar 2009 so v Novi KBM podvojili obseg kreditiranja iz naslova stanovanjskih kreditov. Prihodnje gibanje obrestnih mer bo tako kot do sedaj odvisno predvsem od trenutnih gospodarskih in tržnih razmer ter gibanja Euriborja, so povedali v NKBM.

Povpraševanje še kar narašča

V NLB ugotavljajo, da se število kreditov v zadnjem času bistveno ne povečuje, je pa povpraševanje po stanovanjskih kreditih sezonskega značaja. Povečano povpraševanje po stanovanjskih kreditih ob koncu leta 2009 je v NLB rezultat trženjske akcije NLB Stanovanjskih kreditov in kreditov iz jamstvene sheme RS za fizične osebe. V Probanki kljub krizi ne opažajo večjih sprememb pri povpraševanju po stanovanjskih kreditih, čeprav ljudje še vedno pričakujejo znižanje cen nepremičnin, hkrati pa na previdnost pri zadolževanju vpliva negotova gospodarska situacija.

Po podatkih Biltena Banke Slovenije so decembra 2009 krediti strankam, ki niso banke, upadli za 1,2 odstotka, krediti samo gospodinjstvom pa so se povečali za 69 milijonov evrov, rast je bila za polovico nižja kot leta 2008. Kar 90 odstotkov teh posojil so bila stanovanjska posojila, ki so porasla za 15,7 odstotka.

Porast povpraševanja po stanovanjskih kreditih opažajo v zadnjem kvartalu 2009 in v prvih mesecih 2010 tudi v UniCredit Bank Ljubljana, vendar zaznavajo med ljudmi negotovost, kaj bo v prihodnje z njihovimi zaposlitvami in plačami, ki jo povečujejo pričakovanja padca cen nepremičnin. Bistvenih sprememb obrestnih mer v UniCredit Bank Ljubljana v kratkem ne načrtujejo. Tudi v bankah torej čakajo, kaj se bo zgodilo na nepremičninskem trgu. Odvisno od tega bodo torej prilagajali obrestno politiko.

Vir: www.vecer.si