Dr. Miro Končina:

Avtor: Irena Ferluga

"Agencija za zavarovalni nadzor spremlja dogajanja na finančnih trgih in izpostavljenost zavarovalnic tveganim finančnim inštrumentom. V naslednjih nekaj tednih bomo izvedli pregled naložb slovenskih zavarovalnic z namenom ocene kapitalske ustreznosti in projekcije za prihodnost. Agencija za zavarovalni nadzor tudi po predsedovanju Svetu EU sodeluje pri nastajanju direktive solventnosti, ki občutno liberalizira delovanje zavarovalnic v EU. Sedanja finančna kriza meče senco dvoma na ta liberalen pristop, ki ga zagovarjajo predvsem bolj anglosaksonsko usmerjene države članice. Slovenija zagovarja bolj previden in konservativen pristop, tako kot veliko število kontinentalnih držav članic," je povedal dr. Mihael Perman, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, na posvetu o zavarovalništvu, ki ga je v torek v Ljubljani pripravil IBM-ov Inštitut za poslovno vrednost.

Banke temeljijo na depozitih

Ne samo aktualna finančna in gospodarska kriza, razvoj nasploh terja od zavarovalnic, da so pripravljene na neizbežne spremembe v prihodnosti, v prihodnje optimizacija produktov ne bo zadoščala, zavarovalnice bodo morale bolj sodelovati z okoljem, v katerem delujejo. "Ob finančni krizi je vsa pozornost usmerjena v banke, ustvarja se občutek, kakor da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo finančni trg sesul. Naše banke imajo seveda tudi slabe terjatve, a ne toliko, da bi to ogrozilo njihovo eksistenco. Slovenski bančni sistem temelji na depozitih, hipotekarnih kreditov, ki bi se prodajali naprej, pri nas ni. Naše banke opravljajo pravzaprav funkcijo hranilnic, ki ob tem opravljajo še nekatere druge bančne posle. Naš bančni sistem je zelo podoben avstrijskemu, zato je dvigovanje temperature neprimerno," razmišlja dr. Miro Končina, strokovnjak za zavarovalništvo, ki pravi, da je za finančni, in bančni sistem še posebej, najbolj nevarna splošna panika, ne pa morebitne slabe terjatve: "Ko ljudje začno dvigovati prihranke iz bank, nastane problem likvidnosti. Res smo del globalnega sveta, a gre za bistveno razliko v strukturi bank in njihove ponudbe. V zavarovalništvu povečuje tveganja prepletanje bančno-zavarovalniških produktov, toda resne nevarnosti, da bi začel bančni sistem razpadati, ni."

Zavarovanci so zaščiteni

Bolj previdni morajo biti v zavarovalnicah in bankah, ki so ob uvajanju bančnega zavarovalništva kapitalsko in poslovno povezane, tak primer sta pri nas NKBM in Zavarovalnica Maribor. "Če je vsaka od obeh institucij ustrezno zaščitena, kot to določa zakonodaja, je varnost večja, če pa gre za prepletanje, ko se lahko zavarovalna premije jemlje kot depozit, lahko ima takšna zavarovalnica resne portfeljske probleme in lahko tudi zaniha," opozarja dr. Miro Končina. "Če se to zgodi, je prvi imperativ rešitev portfelja, ko Agencija za zavarovalni nadzor poišče drugo zavarovalnico, ki je pripravljena ta portfelj prevzeti. Zavarovancu se praviloma ne sme zgoditi nič slabega," je dejal dr. Miro Končina. Večja stopnja tveganosti se kaže pri rentnih zavarovanjih, sestavljenih produktih, ki so deloma tudi varčevalna oblika in s tem finančna naložba preko skladov ali bank.

Finančni trg ZDA je bil doslej po besedah Mira Končine trg abstraktnih obljub, trg prevelike liberalizacije in celo nenadzora, zato bo eden od rezultatov te krize okrepljen nadzor in dogradnja nadzornih mehanizmov. Podoben problem se kaže pri investicijskih skladih, kjer je višja stopnja tveganja znan sestavni del odločitve za naložbo.

Vir: www.vecer.si