Avtor: Ernest Sečen

V Brežicah bodo jeseni končali 1. fazo skoraj milijon evrov vredne sanacije, ki predstavlja komaj desetino vrednosti celovite obnove, ki naj bi jo zaključili, če bo denar, v prihodnjih nekaj letih. Letos bodo torej opravili s šibkimi temelji, vlago v zidovih, kanalizacijo, statiko arkadnega hodnika in nezaželeno lesno gobo, v prihodnje jih čaka obnova električnih napeljav, stropov, tal in še bi lahko naštevali. Anica Hribar z občinskega oddelka za družbene dejavnosti ocenjuje, da bi za popolno obnovo gradu, ki velja za kulturni spomenik širšega pomena in najzanimivejšo veduto Brežic, potrebovali še približno 8 milijonov evrov, tega denarja pa za zdaj ni videti. "Samo sanacija fresk v znameniti viteški dvorani bo stala kakih 420.000 evrov," pravi Hribarjeva, ki si ne upa napovedati, kdaj bo občini, ki je lastnica gradu, uspelo zbrati toliko denarja. Nadaljevanje obnove po posameznih fazah je namreč zaradi prevelike medsebojne odvisnosti posameznih posegov zelo vprašljivo in bi bolj ustrezal celovit pristop.

Teropšič vidi rešitev v večji povezanosti občinskih, regijskih in državnih institucij, spopada pa se tudi s pomanjkanjem prostorov za muzejske depoje in restavratorske delavnice, manjka tudi kadrov.

Ker se vse muzejske zbirke nahajajo v prvem in drugem nadstropju, med obiskovalci ni gibalno oviranih invalidov. Dvigalo zanje so začeli graditi že pred petimi leti, a ga zaradi dotrajane in prešibke električne instalacije ni mogoče vgraditi, napeljave pa ne morejo obnoviti, ker za ta poseg, ki za sabo potegne še veliko drugih operacij, nimajo denarja. Muzejski delavci se tako vrtijo v začaranem krogu, invalidi pa si grad lahko ogledujejo le od zunaj.

Vir: www.dnevnik.si