Država in KBC igrata šah na plečih NLB

Suzana Rankov, Vesna Vuković

Novice

Novice_iz_sveta_nepremicnin/dne4

Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je včeraj tudi formalno, kot predvideva delničarski sporazum, belgijsko KBC pisno obvestila o predlagani zamenjavi štirih članov nadzornega sveta NLB. Čeprav naj bi KBC tudi zaradi zapletov pri pogajanjih o dokapitalizaciji banke že dala vedeti, da v tem trenutku po njeni oceni ni potrebe za predčasni odpoklic dela nadzornikov, pa v vladi in na agenciji še vedno upajo, da bodo prihodnji teden dobili pozitiven odgovor KBC. V začetku prihodnjega tedna naj bi KBC sporočila tudi, ali bo na četrtkovi skupščini sploh podprla povečanje kapitala.

Kot je znano, sta uprava in nadzorni svet NLB predlagala, da bi delničarji na skupščini odločali o spremembi statuta, ki upravi banke omogoča, da s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine osnovni kapital banke v petih letih enkrat ali večkrat poveča za polovico. Toda KBC in država se ne moreta poenotiti niti glede višine potrebne dokapitalizacije, ki jo sicer zahteva Banka Slovenije. Medtem ko se vlada zavzema za 400 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo, na podlagi katere bi NLB poleg izboljšanja količnikov kapitalske ustreznosti začela tudi kreditirati gospodarstvo, pa v KBC zaradi svojih velikih težav pri poslovanju zahtevajo neprimerno manjšo dokapitalizacijo, do 250 milijonov evrov. Belgijci se bojijo, da jih slovenski predstavniki v nadzornem svetu pri odločanju o pogojih dokapitalizacije ne bi preglasovali, zato slovenska stran pripravlja predlog sklepa, po katerem bi za odločanje o dokapitalizaciji na nadzornem svetu določili poseben kvorum. Na podlagi takšnega sklepa odločanje ne bi bilo mogoče brez soglasja predstavnikov KBC v nadzornem svetu.

Kot je znano, se pogajanja o dokapitalizaciji mesece niso premaknila iz mrtve točke, tudi po zaslugi nesposobnosti in neizkušenosti AUKN, zadnje čase pa naj bi že zaznali napredek. Po trditvah več virov naj bi se agencija pogajala, da bi pri dokapitalizaciji poleg KBC sodelovali še EBRD, IFC in tudi Republika Slovenija, čeprav so predstavniki vlade zatrjevali, da država pri tokratni dokapitalizaciji ne bo sodelovala.

KBC zaradi reševanja drugih perečih vprašanj ne želi v celoti vplačati novih delnic, kar bi ji skupaj z državo omogočilo ohranitev več kot 75-odstotnega lastniškega deleža. Če želi država k dokapitalizaciji privabiti nove partnerje in se skupaj z novimi lastniki (torej novimi podpisniki delničarskega sporazuma) izogniti objavi ponudbe za prevzem, pa mora skupaj s KBC nujno ohraniti vsaj 75-odstotni lastniški delež. Država in KBC sta namreč že pred uveljavitvijo zadnje spremembe prevzemne zakonodajne kot blok lastnikov presegla končni prevzemni prag. Če bi iz kakršnih koli razlogov njun skupni delež padel pod končni prevzemni prag, bi morali lastniki objaviti ponudbo za prevzem, delničarski sporazum pa bi prenehal veljati. Za zdaj je predvideno, da bi v primeru uspešnih pogajanj z EBRD in IFC podpisali aneks k delničarskemu sporazumu, v katerem bi na novo uredili tudi nekatere pravice podpisnikov.

Država bo torej, če bo želela ohraniti sedanji delničarski sporazum, morala sodelovati pri dokapitalizaciji. Bolj ali manj pa je že jasno, da se bo cena dokapitalizacijske delnice tako kot tudi pri drugih evropskih bančnih transakcijah v zadnjem obdobju gibala okoli polovice knjigovodske vrednosti delnice. Spomnimo, da je država spomladi za novo delnico odštela 116 evrov, kolikor je takrat znašala tudi knjigovodska vrednost delnice NLB.

Medtem ko je država spomladi skoraj v celoti vplačala 250 milijonov evrov novih delnic NLB, naj bi tokrat prispevala le okoli 50 milijonov evrov. Sredstva so zagotovljena v tistem delu proračuna, ki predstavlja račun finančnih terjatev in naložb (bilanca B). Vendar želi vlada dobiti vnaprejšnja zagotovila slovenskega in evropskega statističnega urada, da se tako kot zadnja dokapitalizacija tudi tokratna ne bo izkazovala kot povečanje javnega dolga. Poleg tega se pojavlja še ena težava: sredstva so predvidena le v letošnjem proračunu in ne proračunu za prihodnje leto, kar pomeni, da bi morali dokapitalizacijo izpeljati do konca leta. Vendar je vprašanje, kako lahko na odločanje na strani Republike Slovenije vplivajo nestabilne politične razmere. Težko je namreč verjeti, da bi se nova vlada konstituirala že do konca leta, sedanji premier Borut Pahor pa ne želi več sprejemati tako pomembnih odločitev, kot je sodelovanje države pri dokapitalizaciji NLB.

Kot je znano, je AUKN za prihajajočo skupščino predlagala tudi odpoklic Marka Simonitija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča in Stojana Petriča. Namesto njih predlaga v imenovanje Timoteja Jagriča, Štefana Belingarja, Darinko Miklavčič in Duška Kosa. Naši viri ne izključujejo, da bi na skupščini prišlo do sprememb, in sicer da bi namesto Miklavčičeve in Kosa, ki sta najmanj sprejemljiva za vlado in centralno banko, predlagali druga dva kandidata.

Vir: www.dnevnik.si

Suzana Rankov, Vesna Vuković

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: