Ekonomsko upravičene nizkoenergijske in pasivne hiše končno tudi v Sloveniji
Vir: www.pomurski-sejem.si
Nepremičnine Si21
Lani ustanovljena družba za energetiko in ekologijo Slovenijales Natura, je na sejmu Megra v Gornji Radgoni predstavila svoj program nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Zaradi uporabe novih tehnologij so te inovativne hiše naposled cenovno dostopne tudi širšemu krogu kupcev. Sicer se bo družba Slovenijales Natura, kot je povedal njen direktor Boris Tomašič, ukvarjala predvsem »z raziskovanjem in eksperimentalnim razvojem na področju tehnologije v energetiki in ekologiji.« Program
nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ki jih sestavljajo naravni materiali in so grajene po tehnološko dovršenem sistemu skeletne gradnje, pa zagotovo predstavlja paradnega konja te ekološko usmerjene družbe.
Posvetu je sledila podelitev treh enakovrednih SIZIC velikih priznanj za najuspešnješe projekte po načelih sistemov inteligentnih zgradb v lanskem letu. Priznanja so dobili družba Teleing Janeza Smolkoviča iz Razkrižja za projekt Konvergenca storitev v omrežjih kabelske televizije, Intra Lighting arhitekta Alana Dornika za projekt osvetlitve področja mednarodnih letov na Letališču Zagreb in Poslovni objekt Eurolux Ljubljana ing. Samija Ayarija iz družbe Robotina.
Osnovna ugotovitev letošnjega posveta je bila, da osnovno vodilo gradnje po načelih inteligentnih zgradb že nekaj časa ni več predvsem udobje, varnost in cenovna primerjava s klasično gradnjo, ampak postaja osnovno vodilo energetska in ekološka prijaznost tovrstnih zgradb. Mag. Vekoslav Korošec iz združenja za inženiring pri GZS je s konkretnimi številkami opozoril na nujnost racionalizacije rabe energije v inteligentnih hišah:poraba energije v Sloveniji in Evropi nenehno narašča in glede na študije bi morali pri nas do leta 2010 zgraditi najmanj 500 mw novih energetskih proizvodnih zmogljivosti, če bi želeli samo ohraniti sedanje faktorje zadostnosti energije. Vsa Evropa bi iz istega vzroka do leta 2015 morala zgraditi 50.000 mw novih proizvodnih zmogljivosti. To je praktično nemogoče, zato je edina rešitev racionalna raba električne energije in večji delež ebergije iz alternativnih in obnovljivih virov. Prav sistem inteligentnih zgradb je zelo primeren za racionalizacijo porabe energije – ta tehnologija lahko prihrani tudi do 40 odstotkov energije, potrebne za neko gospodinjstvo, je dejal Korošec.
Franc Žle je na posvetu spregovoril o potrebi standardiziranega, poenotenega razvijanja naselij in njihove infrastrukture, mag. Miha Tomšič pa o tem, da bi morala pri javnih naročilih poleg cene pomembno vlogo igrati tudi merilo ekološke sprejemljivosti in energetske učinkovitosti.
Osnovna ugotovitev letošnjega posveta je bila, da osnovno vodilo gradnje po načelih inteligentnih zgradb že nekaj časa ni več predvsem udobje, varnost in cenovna primerjava s klasično gradnjo, ampak postaja osnovno vodilo energetska in ekološka prijaznost tovrstnih zgradb. Mag. Vekoslav Korošec iz združenja za inženiring pri GZS je s konkretnimi številkami opozoril na nujnost racionalizacije rabe energije v inteligentnih hišah:poraba energije v Sloveniji in Evropi nenehno narašča in glede na študije bi morali pri nas do leta 2010 zgraditi najmanj 500 mw novih energetskih proizvodnih zmogljivosti, če bi želeli samo ohraniti sedanje faktorje zadostnosti energije. Vsa Evropa bi iz istega vzroka do leta 2015 morala zgraditi 50.000 mw novih proizvodnih zmogljivosti. To je praktično nemogoče, zato je edina rešitev racionalna raba električne energije in večji delež ebergije iz alternativnih in obnovljivih virov. Prav sistem inteligentnih zgradb je zelo primeren za racionalizacijo porabe energije – ta tehnologija lahko prihrani tudi do 40 odstotkov energije, potrebne za neko gospodinjstvo, je dejal Korošec.
Franc Žle je na posvetu spregovoril o potrebi standardiziranega, poenotenega razvijanja naselij in njihove infrastrukture, mag. Miha Tomšič pa o tem, da bi morala pri javnih naročilih poleg cene pomembno vlogo igrati tudi merilo ekološke sprejemljivosti in energetske učinkovitosti.
