Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2011

Evropski teden zmanjševanja odpadkov

Slovenija se letos že drugič pridružuje Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, ki bo letos potekal od 19. do 27. novembra. Gre za triletni projekt, ki ga je v letu 2009 začela izvajati Evropska komisija - z namenom spodbujanja k zmanjševanju količin odpadkov, poudarjanja pomena preprečevanja njihovega nastajanja in ozaveščanja potrošnikov s preprostimi ukrepi za zmanjševanje količin odpadkov. V EU se namreč poleg ločenega zbiranja odpadkov vse bolj poudarja tudi preprečevanje njihovega nastajanja, ki je v hierarhiji ravnanja z odpadki na prvem mestu.

Velike količine odpadkov

Prebivalci Slovenije smo s svojim načinom življenja v letu 2010 povzročili nastanek okoli 864.000 ton komunalnih odpadkov (to je približno 422 kg komunalnih odpadkov na prebivalca). Od tega je bilo približno 0,5 % ali 3.500 ton nevarnih komunalnih odpadkov (kar je okrog 1,7 kg na prebivalca na leto).

Vendar pa še zdaleč ne vzbujajo skrbi le komunalni odpadki, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in nekaterih storitvenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, šolstvo, ipd.); velik problem pomenijo zaradi količin in vsebnosti nevarnih snovi tudi odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in v storitvenih dejavnostih. V Sloveniji je v letu 2010 v teh dejavnostih nastalo okoli 5,4 milijona ton odpadkov (skupaj z zalogami iz prejšnjih let 5,7 milijona ton), od tega skoraj dve tretjini v proizvodnih dejavnostih in približno tretjina v storitvenih dejavnostih. Med temi odpadki je bilo skoraj 98.000 ton ali 1,8 % nevarnih odpadkov; okoli 82 % teh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 18 % pa v storitvenih dejavnostih.

Za primerjavo: zadnji razpoložljivi podatki Eurostata (ti se nanašajo na leto 2008) kažejo, da je na območju EU-27 nastalo približno 2,62 milijarde ton odpadkov. Od tega je bilo približno 9,9 % ali 259 milijonov ton komunalnih odpadkov; 85 % teh odpadkov je nastalo v gospodinjstvih, preostalih 15 % pa v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. V celotni količini teh odpadkov pa je bilo okoli 3,7 % nevarnih odpadkov.

Sestava odpadkov je odraz potrošništva

Podrobna sestava vseh odpadkov, nastalih v letu 2010 v Sloveniji, kaže, da so predstavljali:

skoraj 57 % (ali 3,5 milijona ton) mineralni, utrjeni, stabilizirani odpadki (prevladovali so zemeljski izkopi, gradbeni odpadki in odpadki, ki nastanejo pri rušenju objektov, ter drugi mineralni odpadki) in odpadki, ki nastanejo pri sežiganju (med take odpadke spadajo pepel, žlindra in kotlovski prah);
16 % (ali 986.000 ton) večinoma odpadki, primerni za reciklažo (odpadni papir, plastika, kovina, les, steklo, tekstil in guma), v manjšem obsegu pa zavržena oprema (izrabljena vozila, električna in elektronska oprema, deli strojev in naprav);
12 % odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki (prevladovali so mešani komunalni odpadki);
8 % kemijski odpadki, odpadki iz zdravstva in biološki odpadki;
5 % živalski in rastlinski odpadki, primerni za procese aerobne in anaerobne razgradnje;
2 % navadni mulji.

Sestava odpadkov, nastalih v gospodinjstvih

V letu 2010 je bilo v slovenskih gospodinjstvih od približno 701.000 ton vseh nastalih odpadkov največ mešanih komunalnih odpadkov (67 %), sledili pa so: embalaža (9 %), biorazgradljivi odpadki iz vrtov in parkov (6 %), kosovni odpadki (5 %), papir in karton (3 %), gradbeni odpadki (3 %), les (2%), biorazgradljivi kuhinjski odpadki (1 %) in drugi odpadki (4 %).

Količina in sestava odpadkov iz gospodinjstev odražata ravnanje potrošniško usmerjene družbe: s povečevanjem izdatkov za življenjske potrebščine (zlasti za izdelke oziroma proizvode), ki prej ali slej postanejo odpadek, naraščajo tudi količine odpadkov.

Kot zanimivost, neka ameriška študija je pokazala, da ima samo 1 % izdelkov daljšo življenjsko dobo od šestih mesecev, preostalih 99 % pa postanejo odpadki v obdobju šestih mesecev od nakupa.

Ravnanje z odpadki

V Sloveniji je bilo v letu 2010 predelanih skupno več kot 5,9 milijona ton odpadkov (vključno z odpadki iz začasnega skladiščenja), odstranjenih pa je bilo okoli 1,6 milijona ton odpadkov.
V okviru predelave je bilo 84 % odpadkov recikliranih (vključno s kompostiranjem), 5 % odpadkov je bilo sežganih z namenom energetske izrabe, 11 % odpadkov pa je bilo vključenih v druge postopke predelave.
V okviru odstranjevanja je bilo 72 % odpadkov odstranjenih z odlaganjem na odlagališča, 2 % odpadkov sta bila odstranjena s sežigom, 26 % odpadkov pa je bilo vključenih v druge postopke odstranjevanja.

Preveč komunalnih odpadkov konča na odlagališčih

Delež predelanih odpadkov je velik predvsem na račun predelave oziroma reciklaže (vključno s kompostiranjem) odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, še vedno pa ostaja problem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

V Sloveniji nastaja okrog 80 % komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. Več kot dve tretjini komunalnih odpadkov sestavljajo mešani komunalni odpadki. Postopek obdelave teh odpadkov je drag, poleg tega pa na večjem območju Slovenije še vedno ni zagotovljena tehnologija za snovno in energetsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov. Ti se zato še vedno odstranjujejo pretežno z odlaganjem na odlagališča. Ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, plastika, kovine, les, tekstil, guma) pa ne pomenijo tolikšne obremenitve za okolje, saj jih je mogoče v nadaljnjih postopkih predelati ali reciklirati.

V Sloveniji se je v letu 2010 odložilo na odlagališča odpadkov več kot 825.000 ton odpadkov, od tega:

okoli 76 % odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov oz. na komunalnih odlagališčih,
nekaj več kot 23 % odpadkov na industrijskih odlagališčih in
nekaj manj kot 1 % odpadkov na odlagališčih nevarnih odpadkov.

Od skupno 623.000 ton vseh odpadkov odloženih na 43 komunalnih odlagališčih (med njimi jih je 18 v fazi zapiranja) je bilo približno 81 % mešanih komunalnih odpadkov, okoli 8 % drugih komunalnih odpadkov (odpadki iz vrtov in parkov, ločeno zbrane frakcije, kosovni odpadki, odpadki, ki nastanejo pri čiščenju cest, ipd.) ter več kot 11 % drugih nenevarnih odpadkov (predvsem gradbenih odpadkov, odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju odpadne vode in drugih odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki).

Po podatkih Eurostata je povprečna količina komunalnih odpadkov, odloženih na odlagališčih za nenevarne odpadke, v letu 2009 v EU-27 znašala 191 kg na prebivalca; to je približno 37 % od skupne količine nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca (512 kg/prebivalca). V Sloveniji je v letu 2010 nastalo povprečno 422 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; od tega se jih je približno 64 % (oz. 272 kg/prebivalca) odstranilo z odlaganjem na odlagališča nenevarnih odpadkov.

Vir: SURS