Gradbeniki dvomijo o uspehu vladnih ukrepov za njihovo reševanje

Avtor: Katja Svenšek

Možnost neposrednega poplačila podizvajalcev je zakonska obveza

"Neposredno poplačilo podizvajalcev je pravi ukrep, a le če prvi v verigi od podizvajalcev ne bo zahteval podpis pogodbe, da se možnosti neposrednega poplačila odrečejo," opozarja podpredsednik sekcije gradbincev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije Franc Bukovec. Na ministrstvu za finance to možnost zavračajo in pojasnjujejo, da je pooblastilo ponudnika in soglasje podizvajalca za neposredno poplačilo zakonsko obvezna sestavina pogodbe, zato se tej obveznosti ne morejo ogniti.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Borut Gržinič medtem opozarja na dodatne administrativne ovire. "Načelno se možnost neposrednega poplačila sliši lepo, pri manjšem številu podizvajalcev je tudi možno, zaplete pa so lahko pri večjem številu podizvajalcev, pri velikih projektih, ko izvajalec ne ve za leto dni vnaprej, koga bo potreboval," je pojasnil. Ob tem je še izpostavil, da velja navedeno le za prvega v vrsti, tistega, ki je razpis prejel, medtem ko je večja težava pri naslednjih podizvajalcih v vrsti, česar pa ta ukrep ne rešuje. Opozoril je, da ni vse v gradbeništvu tako črno. "Stanovanjska gradnja za trg, o kateri se v medijih največ govori, predstavlja le deset odstotkov gradbene aktivnosti. Največji del se dela za naročnike, in sicer tako za javni kot zasebni sektor.

Odvisno je, kako ti plačujejo, vse se začne pri investitorjih," je dejal. Polovica gradbenih del predstavlja gradbeno inženirske projekte, kjer pa je delež javnega sektorja, to je države, občin, javnih zavodov, okoli 75-odstoten. Tretjino gradbenih del predstavljajo nestanovanjske stavbe, kjer pa je javnih naročnikov manj kot tretjina, pravi Gržinič.
"Veliki gradbeniki se ne trudijo vzdrževati dobrih poslovnih odnosov s podizvajalci"
Vendar iznajdljivost gradbenikov, predvsem velikih, prvih v plačilni verigi, očitno ne pozna meja. Tako so podizvajalci zdaj pogosto prisiljeni v podpisovanje pogodb s klavzulo, da se plačilo, če ga naročnik ne poravna v določenem roku, spremeni v blagovni kredit. S tem se sicer začnejo obračunavati obresti, a podizvajalec hkrati podpiše aneks, s katerim se tem obrestim odpove.

Pri gradbenih projektih je največ odvisno ravno od prvega v verigi. Mali podjetniki, še posebno to velja za gradbenike, so prisiljeni delati kot podizvajalci. Ker se zaradi birokratskih ovir ali zahtevane realizacije, ki nekajkrat presega vrednost investicije, na razpise, predvsem javne razpise, ne morejo prijaviti, so obsojeni na delo z večjimi gradbenimi podjetji. "Velika gradbena podjetja so monopolisti in ne trudijo se vzdrževati dobrih poslovnih odnosov s podizvajalci," pravi Bukovec. "Pogodbe pogosto podpisujejo s figo v žepu, mali podjetniki pa, da končajo delo, najemajo posojila in če ne dobijo plačila, se pogosto znajdejo pred odločitvijo, ali še vztrajati," dodaja.

Do 90 odstotkov vsebine pogodbe določa obveznosti podizvajalca

In zakaj bi podizvajalci vztrajali, celo najemali posojila, da končajo delo, za katero ne dobivajo plačila? "Od 80 do 90 odstotkov vsebine pogodbe določa obveznosti proizvajalca, manjši del pa obveznosti naročnika. Če podizvajalec delo prekine, nosi škodo, posredne škode pa so prikazane tako, da se jih vsak boji. Če želijo podizvajalci tožiti zaradi neplačila, morajo najprej delo končati, nato pa jim velika gradbena podjetja s svojimi pravnimi službami očitajo nekakovostno opravljeno delo," pojasnjuje Bukovec.

Gržinič ponuja drugo plat zgodbe. "Malih podjetjem je lažje delati tri mesece na enem projektu kot na desetih različnih. Tveganost je vedno odvisna od strukture dela in če je podjetje vezano le na enega ali dva naročnika, ima težave," pojasnjuje in dodaja, da je podjetje v primeru prevelike odvisnosti od enega naročnika nanj vezan v dobrem ali slabem.

Vir: www.dnevnik.si