Hišnemu projektantu Aerodroma Ljubljana 1,7 milijona evrov za projekt, ki visi v zraku

Vesna Vuković, Suzana Rankov

Novice

Leta 2007 je uprava Aerodroma Ljubljana, ki jo je takrat še vodil Vinko Može (na sredini), končala prvo fazo gradnje potniškega terminala, za katero je odštela 17 milijonov evrov. Možetov naslednik Zmago Skobir (desno) je leto dni pozneje naročil spremembo projektne dokumentacije za drugo, ključno fazo gradnje potniškega terminala, ki je bila že večkrat prestavljena in katere začetek še vedno ni dokončno potrjen.

Ljubljana - Kljub negotovim gospodarskim razmeram, zaradi katerih ni mogoče napovedati niti začetka druge faze gradnje novega potniškega terminala, je Aerodrom Ljubljana za pripravo projektne dokumentacije porabil že 1,7 milijona evrov. Toda pozornosti ne vzbujajo samo visok strošek za izdelavo projektne dokumentacije in številni aneksi - skupno so jih s projektantom Eko-art podpisali kar osem.

Najbolj v oči bode znesek, ki ga je uprava Zmaga Skobirja porabila za spremembo prvotnega projekta. Od 1,7 milijona evrov je namreč od leta 2008 za preprojektiranje odštela še enkrat toliko kot za prvotni projekt, čeprav je že ta vključeval dokumentacijo za ves objekt potniškega terminala.

Projekt gradnje novega potniškega terminala sega v leto 2000, leta 2005 pa je bila izdelana projektna dokumentacija, na podlagi katere je Aerodrom Ljubljana leta 2006 pridobil gradbeno dovoljenje. Zaradi političnih (konec leta 2004 je mandat nastopila vlada Janeza Janše, Aerodrom pa je vodil Vinko Može iz SD, op. p.) in gospodarskih sprememb, ki jih leta 2005 ni bilo mogoče predvideti, kot so se izrazili na Aerodromu, je bila sprejeta odločitev, da se bo gradnja potniškega terminala razdelila na dve fazi. Prva faza terminala je bila zgrajena leta 2007, torej v letu, ko se je iz Aerodroma poslovil tudi njegov dolgoletni predsednik uprave Vinko Može.


Ključna pridobitev prve faze obnove je bila delitev potnikov na domače in mednarodne, skladno s schengenskim pravnim redom. Stroški gradnje prve faze so, kot so nam pojasnili na Aerodromu, znašali 16,9 milijona evrov. Druga faza potniškega terminala bo bistveno dražja, ocenjena je namreč na 70 milijonov evrov brez DDV (še lani spomladi je Zmago Skobir javno omenjal deset milijonov evrov nižji znesek), vendar je bil začetek gradnje že večkrat prestavljen.

Kot pojasnjujejo na Aerodromu, so zaradi odločitve, da bodo projekt razdelili na dve fazi, in zaradi prijave projekta za sofinanciranje iz evropskih sredstev naročili izdelavo spremembe projektne dokumentacije. Na vprašanje, koliko je znašala osnovna pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, kdaj so bili podpisani aneksi in koliko so znašali, niso želeli konkretno odgovoriti. Pojasnili so zgolj, da je do dokončanja prve faze leta 2007 znašala vrednost projektne dokumentacije 0,83 milijona evrov, od leta 2008 pa so bili stroški izdelave projekta za izvedbo in preprojektiranje vseh preostalih projektov še 0,88 milijona evrov. Aerodrom je torej za spremembo projektne dokumentacije plačal celo več kot za prvotni projekt, čeprav tudi sami priznavajo, da je bila prvotna projektna dokumentacija izdelana za gradnjo vsega terminala. Zakaj so za spremembo prvotnega projekta odšteli tolikšen znesek, niso posebej pojasnili.

Aerodrom je z Eko-artom podpisal dve pogodbi in osem aneksov. K prvotni pogodbi so podpisali tri anekse, k novi pogodbi, ki je bila po pojasnilih Aerodroma posledica delitve gradnje na dve fazi, pa je Skobir podpisal kar pet aneksov. Na osnovi druge pogodbe je sicer Eko-art, ki je v solasti arhitekta Vladimirja Koželja, izdelal "spremembo projekta za gradbeno dovoljenje za drugo fazo in projekt za izvedbo za drugo fazo". Koliko so znašali posamezni aneksi, niso želeli razkriti, prav tako ne, koliko so v sedmih letih v posameznem letu plačali hišnemu projektantu Eko-art.

Čeprav je Aerodrom za izdelavo projektne dokumentacije porabil že 1,7 milijona evrov, je predsednica nadzornega sveta Anja Strojin Štampar (sicer članica uprave Kapitalske družbe) pojasnila, da nadzorni svet ni obravnaval nobene pogodbe za pripravo projektne dokumentacije. V skladu s statutom je zgornja meja poslov, do katerih lahko uprava odloča samostojno, milijon evrov. Toda ker so stroške projektanta razdelili na dve pogodbi, so se s tem izognili tudi obravnavi na nadzornem svetu. Kot zanimivost; na Aerodromu so nam šele s pomočjo dodatnih vprašanj pojasnili, da so s podjetjem Eko-art podpisali dejansko dve pogodbi, medtem ko je bila po podatkih predsednice nadzornega sveta s projektantom sklenjena le pogodba iz leta 2004. Sedanji nadzorni svet je mandat nastopil julija 2009.

Vir: www.dnevnik.si

Vesna Vuković, Suzana Rankov

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: