Avtor: Petra Lesjak Tušek

Pozimi, ko goste v Črno pritegne zlasti urejeno smučišče in ko so v Črni vendarle upali, da se lahko hotelski turizem po vmesnem zatonu znova obudi, hotel po vnovičnem odprtju ob tovrstnih izkušnjah ne pridobiva ugleda. Najemnik Aleksander Jug kljub temu ocenjuje, da so nekatere kritike neutemeljene, čeprav priznava, da se za najem hotela niti ne bi odločil, če bi v izhodišču sploh vedel, v kaj se spušča.

"Hotel je dotrajan, vse napeljave so stare, ni nikakršne izolacije, imamo težave z elektriko. Dnevno porabimo 150 litrov kurilnega olja, pa ne zmoremo pregreti vseh prostorov. Zdaj je nad sejno sobo začela puščati še streha," opisuje težave z vzdrževanjem ogromnega poslopja. "V kratkem času ne morem narediti čudežev. Če bi bilo tako preprosto, bi vsi hoteli imeti ta hotel, tako pa se zanj nazadnje niso odločili niti domači najemniki," dodaja Jug. Poudarja, da je v treh mesecih moral v hotel vložiti veliko več, kot je imel prihodkov, in da je kljub trudu in vlaganjih poslovanje nerentabilno. Ocenjuje pa tudi, da je precej takih, ki bi si želeli, da mu ne bi uspelo. Kljub temu namerava vztrajati, poudarja Jug, ki dodaja, da so, da bi pritegnili več gostov, prilagodili tudi cene.

Marijana Ring, ki v hotelu s 55 ležišči skrbi za trženje, je povedala, da nočitev z zajtrkom v povprečju stane 25 evrov, ne glede na to, ali je soba eno-, dvo- ali triposteljna, ostale aranžmaje pa prilagajajo skupinam. O pritožbah z neogrevanimi sobami je razložila, da so jih reševali s prerazporeditvami, saj so dejansko nekatere sobe toplejše od drugih. Tako Jug kot Ringova sta poudarila, da so bile večje skupine, ki so jim doslej pripravili pogostitve, s tem da so hrano pripeljali iz dravograjskega hotela, z njihovo ponudbo vendarle zadovoljne. Da je priložnostna gostinska ponudba povsem solidna, je na osnovi pogovorov z ljudmi ocenil tudi črnjanski župan Janez Švab, če pa se gostje pritožujejo zaradi namestitve, si "najemnik sam piše slabo popotnico". Načeloma Švab ocenjuje, da najemnik deluje po pričakovanjih, saj iz hotela z dvema zvezdicama niso mogli pričakovati radikalnih izboljšav, ker so stroški vzdrževanja res visoki. "Najemnik je v hotel vložil več, kot je občini odštel za najemnino, ki znaša petsto evrov mesečno," pravi Švab in dodaja, da bodo tudi sami dodali sredstva, ki so jih pridobili iz razpisa LAS. Načeloma pa ocenjuje, da bi morala podeželskim hotelom bolj priskočiti na pomoč tudi država z razpisi, na katerih bi lahko bili v primerjavi z večjimi središči tudi manjši hoteli bolj konkurenčni.

Vir: www.vecer.si