Avtor: Barbara Hren

Te se gibljejo od 200 pa vse do 1000 evrov. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da se je od leta 2007 do lani število prodajnih na rokov za nepremičnine na sodiščih povečalo za več kot 60 odstotkov, na okoli 3800. Najbolj problematično pa je to, da ima pri tem policija zvezane roke, saj takšno izsiljevanje očitno ni opredeljeno kot kaznivo dejanje.

Javne dražbe nepremičnin, še posebno stanovanj, na sodiščih so za nekatere organizirane skupine posameznikov že več let donosen posel. Kot pojasnjuje naša sogovornica z enega od sodišč, skupine "kupcev" na več sodiščih plačujejo varščine, nato pa od resnih kupcev izsiljujejo plačilo nagrade, ki se giblje od 200 pa vse do 1000 evrov, v nasprotnem primeru jim grozijo z zviševanjem cene. "Tako mora kupec plačati kupnino, ostalim pa še nagrado. Kriminalisti ne posredujejo, ker ne gre za kaznivo dejanje, davčni inšpektorji pa prav tako ne," opozarja naša sogovornica, ki je želela ostati neimenovana.

Za lažjo predstavo naj povemo, da je bilo lani na slovenskih sodiščih razpisanih več kot 3800 dražb nepremičnin, kar je za četrtino več kot predlani in za kar 60 odstotkov več kot leta 2007. "Trg" dražb tako iz leta v leto narašča, kar pomeni več možnosti za manipulacije in zaslužke z izsiljevanji.

Na generalni policijski upravi so nam na vprašanje, ali morebiti opravljajo kakršno koli preiskavo v zvezi s tem, odgovorili, da "policija spremlja omenjeno problematiko in preverja, ali bi lahko bili v teh primerih podani elementi uradno pregonljivih kaznivih dejanj določenih v kazenskem zakoniku". Po naših informacijah naj bi iz vrst sodnikov v zvezi s tem prijavo poslali že pred več kot dvema letoma. Kot je razumeti iz pojasnil policijske uprave, imajo zvezane roke, saj kazenski zakonik takšnih dejanj ne opredeljuje kot kaznivih.
Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Aleš Zalar, so nam pred časom pojasnili, da so s problematiko dogovornih dražb seznanjeni. Na to so jih sodišča, kot pojasnjujejo, opozorila že ob pripravi predlogov zadnjih dveh novel zakona o izvršbi in zavarovanju. Torej že davnega leta 2006, a se ta problem, kot opozarja naša sogovornica, očitno še vedno ni dokončno razrešil.
Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da so na podlagi opozoril sodnikov uvedli precej zakonodajnih sprememb. Med drugim se po veljavnem zakonu o izvršbi in zavarovanju - veljati je začel sredi oktobra 2007 - javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki tri delovne dni pred njo plačajo varščino, ki znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine. Po starem so udeleženci varščino lahko vplačali tik pred dražbo, sodišča pa so nato "naokoli prinašali" tako, da so vmes plačilo preklicali, sodišče pa zaradi zamika prejemanja izpiskov iz računovodstva plačil ni moglo preveriti, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

Zaradi opozoril, da "v praksi prihaja do dogovarjanj ponudnikov o sprejemu ponudbe, oziroma, da se postopka javne dražbe udeležujejo tudi ponudniki, ki potem kupnine v roku, določenem v odredbi o prodaji, ne položijo", so razširili tudi možne nadaljnje postopke, pravijo. Sodnik tako lahko, če kupec kupnine ne popravna v dogovorjenem roku, na predlog upnika in po oceni okoliščin prodaje na plačilo kupnine pozove drugega ali naslednje najboljše kupce ali pa prodajo razveljavi ter določi novo.

A vse te spremembe izsiljevanj na dražbah niso odpravile. Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da so oblikovali delovno skupino, ki pripravlja nove spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju. In delovna skupina bo posebej proučila tudi ustreznost ureditve javne dražbe z vidika morebitne uvedbe dajanja pisnih ponudb namesto javne dražbe.

Vir: www.dnevnik.si