Kakovost slovenskih naravnih kopalnih voda

Vir: Agencija RS za okolje

Nepremičnine Si21

Novice

Področje upravljanja kopalnih voda v Evropski skupnosti trenutno urejata kar dve veljavni direktivi, stara iz leta 1976 in nova, ki je bila sprejeta in objavljena v začetku leta 2006 in bo staro direktivo razveljavila šele leta 2014. Namen nove kopalne direktive je poostriti standarde kakovosti za kopalne vode ter s tem še bolj zaščititi zdravje kopalcev, poleg rednega monitoringa pa predpisuje tudi uvedbo ukrepov upravljanja kopalnih voda ter zahteve glede informiranja javnosti ter poročanja Evropski komisiji.

Slovenska zakonodaja na področju kopalnih voda trenutno vključuje vse zahteve še vedno veljavne stare kopalne direktive, zahteve nove direktive pa bo potrebno prenesti v domači pravni red do marca leta 2008. Na pristojnih ministrstvih so v letošnjem letu že pripravili spremembe nekaterih zakonov, s čimer bodo zagotovljene ustrezne pravne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev ostalih podzakonskih aktov na področju kopalnih voda.

Po zahtevah veljavne zakonodaje se slovenske naravne kopalne vode delijo na naravna kopališča in na območja kopalnih voda, pri čemer spremljanje kakovosti kopalne vode v času kopalne sezone na kopališčih zagotavlja upravljavec kopališča, na območjih kopalnih voda pa Agencija RS za okolje. Zahteve zakonodaje se redno izvajajo, o njihovem izvajanju se letno poroča tako slovenski javnosti, kot tudi Evropski komisiji. Poročilo o izvajanju kopalne direktive v Sloveniji v letu 2006 je bilo zadnje dni decembra posredovano pristojnim institucijam v Bruslju, Evropska komisija pa bo v prvih dneh junija objavila zbirno poročilo na svetovnem spletu (www.ec.europa.eu/water/water-bathing/report_2006.html), čigar namen je obvestiti javnost o kakovosti kopalnih voda v Evropski skupnosti in v vsaki državi članici v preteklem letu. In kakšni bodo rezultati za Slovenijo?

Rezultati spremljanja kakovosti slovenskih naravnih kopalnih voda v letu 2006 kažejo, da so edini vzrok neustreznih naravnih kopalnih voda mikrobiološka onesnaženja celinskih voda. Ta so bila v letu 2005 še izrazitejša, saj je bilo po poročilu Evropske komisije za leto 2005 kar 50 % slovenskih celinskih kopalnih voda neustreznih (v letu 2004 38,9 %), v letu 2006 pa bo, po naših predvidevanjih, takih le 16,7 %. V letu 2006 bodo na celinskih vodah neustrezna le tri kopalna območja (Krka – kopalni območji Straža in Žužemberk, Kolpa - kopalno območje Učakovci-Vinica), kjer so bile le enkrat presežene predpisane vrednosti nekaterih mikrobioloških parametrov. Stroga statistična obdelava podatkov pa dopušča le 5 % takih vzorcev. Neustreznost kopalnih voda je lahko posledica nestanovitnega vremena in površinskega splakovanja ob nevihtah in nalivih ter tudi kopalcev. Obolenja, ki bi se lahko pojavila ob kopanju v tako onesnaženi vodi so lahko vnetja na koži, vnetja oči ali ušes, nenamerno uživanje večjih količin te vode pa lahko povzroči težave v prebavilih. Možnosti izboljšanja kakovosti slovenskih celinskih kopalnih voda zagotovo še obstajajo, s 94,7 % skladnostjo kopalnih vod na morju v letu 2005 pa je Slovenija segala v sam vrh. Podobne rezultate pričakujemo tudi v poročilu Evropske komisije za leto 2006, saj rezultati ne kažejo nobenega neustreznega vzorca na morju po zahtevah direktive (100 % skladnost), s strožjimi, priporočenimi vrednostmi, pa bo skladnih kar 84,2% kopalnih voda na morju. Popolne skladnosti z zahtevami direktive pa v preteklih letih niso dosegale niti stare države članice Evropske skupnosti, kjer se direktiva za kopalne vode izvaja že od leta 1976 in so že bili izvedeni številni ukrepi za izboljšanje kakovosti kopalne vode. V Sloveniji smo začeli zahteve direktive izvajati šele ob vstopu v Evropsko skupnost, pri čemer je v prvi fazi večina aktivnosti osredotočena na zbiranje zanesljivih večletnih nizov podatkov o kakovosti kopalne vode, ti podatki pa bodo služili pri načrtovanju ukrepov za doseganje zahtevane kakovosti kopalne vode. Slovenija zagotavljanju higienske ustreznosti kopalnih voda namenja posebno pozornost v Nacionalnem programu varstva okolja, skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa je predvidena tudi izgradnja čistilnih naprav za poselitvena območja na prispevnih območjih kopalnih voda. Nadalje se izdeluje podrobnejša analiza vzrokov za neprimerno kakovost vode z namenom, da se pripravi predloge ustreznih ukrepov.

Nepremičnine Si21

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: