Lesnopredelovalna industrija v globoki krizi

Avtor: Zlatka Strgar

Lesarji tudi z vsemi dosedanjimi gospodarskimi ministri niso imeli veliko sreče, šele ministrica Darja Radić jih očitno razume, zato so jo včeraj na lesarski razvojni konferenci v Nazarjah skoraj kovali v nebo kot osebo, ki jim je pripravljena prisluhniti.

Radićeva se strinja, da bo lesarjem, tako kot je že nekaterim drugim panogam, slej ali prej odbila zadnja ura, če se lesnopredelovalna industrija ne bo dvignila na višjo raven. Rešitev vidi v razpisu gospodarskega ministrstva, ki je namenjen ustanavljanju gospodarskih razvojnih centrov, saj bi se po njenem mnenju tudi lesarstvo lahko povezalo v enem od takih centrov, ki jih bo država podprla.

"Dovolj je bilo pogovarjanja, čas je za akcijo. Nam je jasno, kaj je treba narediti in kako lahko vzpodbudimo oživljanje lesnopredelovalne industrije. Ta razpis je podpora temu in zelo bom nesrečna, če do 15. novembra ne bo dobrih prijav za sofinanciranje gospodarskih središč," je povedala ministrica in zagotovila vso pomoč uradnikov z ministrstva, ki so s svetovanjem pripravljeni pomagati prijaviteljem. Ministrica je poudarila, da je to ena od zadnjih možnosti, da zainteresirani pridejo do sredstev za razvoj in raziskave.
Dr. Franc Pohleven z biotehniške fakultete je navedel podatek, da so v Sloveniji vlaganja v lesnopredelovalni industriji sedemkrat manjša kot v Avstriji. Poraba lesa na prebivalca znaša le 0,26 kubičnega metra, v sosednji Avstriji pa 1,2 kubičnega metra, lesna zaloga pa je v naši državi na zavidljivi ravni. Na razpolago je več kot 400 milijonov kubičnih metrov lesnih zalog. Pohleven poziva državo, naj razmisli o realnih ukrepih, ki narekujejo zmanjšanje rabe fosilnih energentov in zmanjšanje rabe energije v industriji. Za primerjavo je postregel s podatki, da se pri proizvodnji jekla za kocko, veliko en kubični meter, sprosti 17 ton CO2, za kocko aluminija 27 ton, za kocko lesa pa le eno tono CO2. Prepričan je, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami neizmerne gospodarske priložnosti v lesnopredelovalni industriji.

Tudi mali žagarji od ministrice pričakujejo podporo. Predsednik območne obrtne zbornice Velenje Branko Meh je povedal, da imajo žagarji težave s koncesionarji, ki upravljajo z lesom, saj imajo ti večji interes prodajati hlodovino Italijanom in Avstrijcem.

Vir: www.dnevnik.si