Torek, 16. februar 2010

Ljubljanska banka: Tudi če bi se število tožb povečalo, naj bi imele malo možnosti za uspeh

Tudi če bi se število tožb povečalo, o čemer špekulirajo na Hrvaškem, naj bi imele po mnenju poznavalcev malo možnosti za uspeh

Avtor: Vesna R. Bernard

Ljubljana - Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo moratorij na postopke (pretežno hrvaških) varčevalcev Ljubljanske banke pred slovenskimi sodišči, so se v nekaterih hrvaških medijih pojavljale špekulacije, da naj bi se število tožnikov, ki skušajo po tej poti dobiti nazaj svoje prihranke, precej povečalo. Naše poizvedovanje tega ni potrdilo, a tudi če bi se število tožb povečalo, poznavalci ocenjujejo, da imajo zaradi sporazuma o vprašanjih nasledstva (v skladu s katerim morajo države naslednice nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu) te tožbe malo možnosti za uspeh.

Če ne bi bilo sporazuma o vprašanjih nasledstva, bi bil pri presoji sodišč ključen odnos med varčevalcem in banko, poudarja bivši ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Tako pa bodo morala sodišča tehtati med pogodbenim odnosom varčevalcev do banke na eni in sukcesijo na drugi strani, pravi dr. Ude, ki dvomi o uspehu tožb hrvaških varčevalcev. Pri tem sicer poudarja, da so tožbe varčevalcev utemeljene, vendar pa bi se morali državi dogovoriti, s katerimi sredstvi jih bodo izplačali. Toda Hrvaška se noče pogovarjati, čeprav je ratificirala sporazum o nasledstvu, opozarja Ude.

Odločba ustavnega sodišča je dala zagon politikom na Hrvaškem, pa tudi v BiH in Makedoniji, samo zato, ker so čisto pozabili na sporazum o vprašanjih nasledstva ali pa manipulirajo z varčevalci, opozarja predsednik uprave Ljubljanske banke Borut Ožura. "Varčevalci so žrtve dejstva, da se države naslednice ne morejo sporazumeti, ker Hrvaška noče pristati na nadaljnja pogajanja v Baslu," opozarja predsednik uprave LB. Pri tem je kritičen tudi do slovenskih politikov, ki po njegovem ne jemljejo dovolj resno dejstva, da je bil leta 2001 omenjeni sporazum o nasledstvu podpisan. Poudarja tudi, da je Slovenija izplačala stare devizne vloge na vseh računih, ki so bili odprti na njenem ozemlju, in to ne glede na banko ali državljanstvo (postopek izplačil se je začel leta 1993, končan je bil v petih letih). S tem pa je izpolnila svoje obveznosti v skladu z merili mednarodnega prava.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da odločba ustavnega sodišča, ki je odmrznila postopke na sodiščih, ne pomeni nobenih finančnih posledic niti za slovenski bančni sistem niti za javna sredstva. Sodišča bodo po odpravi moratorija odločala o upravičenosti posameznih zahtevkov.

Pri tem pa tudi na finančnem ministrstvu opozarjajo na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zahteve tožečih strank proti Sloveniji zavrglo, v obrazložitvi pa jasno nakazalo, da velja zaveza držav naslednic, da dosežejo sporazum o odprtih vprašanjih nasledstva, "kar jamstvo nekdanje federacije za devizne hranilne vloge nedvomno je".

Vir: www.dnevnik.si

nazaj