V svojem nagovoru poslancem je poudaril, da je znanost pri proučevanju podnebnih sprememb in njihovih posledic močno napredovala. »Danes imamo na voljo jasne dokaze«, je dejal, »da je za velike spremembe podnebnega sistema soodgovoren človek in da te spremembe že negativno vplivajo na naravo in človeško družbo. Gotovo je tudi, da se bo svetovna temperatura v tem stoletju močno zvišala, če ne bomo hitro ukrepali in znatno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov – le tako bi lahko preprečili vsesplošno škodo in motnje. Jasno je, da mora znanost še napredovati, če želi prispevati k ustreznemu in odločnemu odzivu na nevarnosti, ki jih prinaša globalno segrevanje.«

Iz znanstvenih ocen Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih, ki pripravlja poročila na visoki znanstveni in strokovni ravni, je razvidno, da odbor vključuje veliko različnih mnenj, znanja in zemljepisnih območij.

Minister Podobnik je poudaril, da je EU odločena, da bo še naprej ohranjala svojo vodilno mednarodno vlogo v okviru Združenih narodov in zagotovila, da bo leta 2009 v Köbenhavnu dosežen sporazum o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, da se svetovna temperatura lahko poviša največ za 2° C.

»Kot veste«, je dejal, »se EU enostransko zavezuje, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za najmanj 20% v primerjavi z izpusti iz leta 1990, dokler sporazum za obdobje po letu 2012 ne bo sklenjen. Poleg tega se je EU pripravljena zavezati h kar 30% zmanjšanju v primerjavi z letom 1990 pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju izpustov in da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

EU vztrajno poudarja, da se povprečna svetovna temperatura ne sme dvigniti za več kakor 2º C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo, če se želimo izogniti nevarnim podnebnim spremembam. To potrjuje tudi četrto poročilo IPCC. Da bi dosegli ta cilj, bi morali svetovni izpusti doseči najvišje vrednosti v naslednjih 10–15 letih, do sredine 21. stoletja pa bi se morali drastično zmanjšati, in sicer na raven, ki bo znatno nižja od polovičnih vrednosti iz leta 1990.

Evropska unija se je s sklepi Evropskega sveta marca 2007 izrekla za odločno in velikopotezno ukrepanje glede energetske in podnebne politike. Predlog podnebno-energetskega svežnja, ki ga je pripravila Evropska komisija januarja 2008, je bil naslednji ukrep pri teh prizadevanjih. Ena ključnih nalog na področju varstva okolja med slovenskim predsedovanjem pa je čimprejšnje sprejetje tega svežnja.

Podnebne spremembe se že dogajajo, še bolj pa bodo izrazite v prihodnjih desetletjih, posebno če ne bomo proti njim temeljito ukrepali. Prizadete bodo vse države - nekatere bolj kakor druge – zato bodo morale vse, razvite in tiste v razvoju, pripraviti ukrepe, s katerimi se bodo prilagodile neizogibnim posledicam teh sprememb.«

Na koncu je minister Podobnik poslance EP spomnil na zadnje sklepe Evropskega sveta. »EU je lani sprejela odločne zaveze glede podnebne politike, zdaj pa je čas za ukrepanje«, je posebej omenil minister Podobnik. »S konferenco o podnebnih spremembah na Baliju lani decembra je bil dosežen pomemben preboj z začetkom mednarodnega pogajalskega procesa, ki vključuje vse države – razvite in tiste v razvoju. Ta proces je začrtan v akcijskem načrtu z Balija. EU vzdržuje pogajalski zagon v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskim protokolom. Cilj je zagotoviti, da bo leta 2009 v KØbenhavnu dosežen velikopotezen, globalen in celovit sporazum o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, ki bo skladen s ciljem EU, da se svetovna temperatura lahko poviša največ za 2° C. EU bo lahko k temu veliko prispevala tudi z uresničitvijo ciljev, določenih na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2007. Ključni izziv bo, da se prehod k varnemu in trajnostnemu nizkoogljičnemu gospodarstvu izvede na način, ki je skladen s trajnostnim razvojem EU, konkurenčnostjo, zanesljivostjo oskrbe z energijo, varnostjo preskrbe s hrano, zdravimi in vzdržnimi javnimi financami ter ekonomsko in socialno kohezijo.