NLB bo spanec pred prisilno poravnavo Konstruktorja Investa drago stal

Primož Cirman

Novice

»Poslovnih odnosov s posameznimi komitenti ne moremo komentirati,« so včeraj v NLB odgovorili na naša vprašanja glede zamud pri unovčitvi zavarovanj na zemljiščih v lasti Konstruktorja Investa. Na fotografiji z leve: prvi nadzornik NLB Marko Simoneti, član uprave Robert Kleindienst, predsednik uprave Božo Jašovič in član uprave Marko Jazbec.

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) si je z zamudami pri unovčitvi zavarovanj in vpisovanjem hipotek na zemljiščih močno otežila svoj položaj v prisilni poravnavi Konstruktorja Investa, ene od družb gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki je tik pred stečajem.

Največja državna banka je tako zelo verjetno dokončno ostala brez možnosti za vsaj delno lastništvo prestižnega zemljišča na območju ladjedelnice v Izoli. Spomnimo, gre za dobrih 42.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki sta jih Konstruktor Invest in Kraški Zidar leta 2007 kupila od družbe Oil Metal Company (ta je bila njihova lastnica le dva meseca) in na njih načrtovala gradnjo naselja hotelov in turističnih apartmajev. Nakup je financirala NLB, ki je junija 2007 na zemljišču vpisala skupno hipoteko v višini 19,9 milijona evrov, po podatkih iz zemljiške knjige pa je posojilo Konstruktorju Investu zapadlo junija 2009.

A čeprav je bilo mogoče prve signale, da kapitalsko podhranjena mariborska skupina krize morda ne bo preživela, mogoče zaznati že v prvi polovici predlanskega leta, v NLB niso storili ničesar. Ravno nasprotno, četudi so imeli v banki za unovčitev zavarovanj, torej zaseg zemljišča in njegovo prodajo, na voljo vsaj leto dni časa (družba je predlog za začetek prisilne poravnave na sodišče vložila šele 30. junija letos), so v banki očitno čakali, da bo Konstruktor Invest čudežno našel denar za poplačilo posojila.

Tega seveda ni bilo - podjetje je imelo namreč že leta 2009 ob le dobrih 648.000 evrih kapitala in 12,6 milijona evrov prihodkov že 78,4 milijona evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Dodatna težava za NLB je, da gre za eno redkih zemljišč, ki zaradi lokacije ob morju tudi v času krize ne bi smela imeti težav s privabljanjem novih lastnikov. Pred kratkim je tako na primer projekt urbane prenove Izole, ki zajema tudi zemljišče v lasti Konstruktorja Investa, tamkajšnjim občinskim svetnikom predstavljal nekdanji predsednik izvršnega sveta in vodja službe državne varnosti (SDV) Janez Zemljarič, med interesenti pa se vsake toliko časa omenja tudi tuje vlagatelje. Ker so omenjena zemljišča tudi začetek prisilne poravnave družbe Konstruktor Invest "dočakala" kot del njegovega premoženja, jih bo ta namesto NLB tudi prodajala.

Osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki ga je pred dnevi okrožnemu sodišču v Mariboru predložil prisilni upravitelj Konstruktorja Investa Silvo Zorec, prav tako razkriva, da je NLB dokončno ostala tudi brez ločitvene pravice na dobrih 24.000 kvadratnih metrov parcel na območju tako imenovanega mariborskega "Manhattana" pri Europarku na desnem bregu Drave. To se je zgodilo v močno nenavadnih okoliščinah. Omenjena zemljišča je namreč Konstruktor Invest konec marca 2010 v okviru poravnave prodal družbi Ceeref Login v lasti Igorja Laha (projekt Manhattan sta družbi pripravljali skupaj). Konstruktor Invest je hkrati zaradi Ceerefovih neporavnavnih dolgov v višini 5,1 milijona evrov na zemljišča vpisal hipoteko.

Kljub temu se je Ceerefu v zemljiško knjigo uspelo vpisati kot lastnik zemljišč in to že aprila lani, torej več kot leto dni pred začetkom prisilne poravnave. Leto dni kasneje so se zganili tudi v NLB. Čeprav jim je aprila letos na zemljišča uspelo vpisati hipoteko, s čimer so (dodatno) zavarovali 14 milijonov evrov visoko posojilo, ki je zapadlo že leta maja 2007, upravitelj banki ni priznal ločitvene pravice. Razlog? "Te nepremičnine niso več v lasti dolžnika, zato se tudi ločitvena pravica na njih ne priznava," nam je včeraj dejal Zorec, ki sicer ne ve, kako se je Ceeref sploh lahko vpisal v lastništvo zemljišča.

V vsakem primeru so možnosti NLB za polno poplačilo terjatev do Konstruktorja Investa (poleg 33 milijonov ločitvenih je banka prijavila še 19,9 milijona evrov pogojnih) vse manjše. Že načrt prisilne poravnave, ki ga je družba sodišču predložila pred meseci, namreč izrecno poudarja, da so terjatve nekaterih bank (tudi NLB) "le delno pokrite z vrednostjo sredstev, ki so dana v zavarovanje".

VIr: www.dnevnik.si

Primož Cirman

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: