Irena Praček

Avtor: Borko De Corti

v"Maloprodajni trg je bolj zaživel in postaja vedno bolj konkurenčen, tržni deleži dobaviteljev se spreminjajo," ocenjuje konkurenčnost na trgu električne energije v Sloveniji Irena Praček, direktorica Javne agencije Slovenije za energijo, ki jo je vlada pred nedavnim ponovno imenovala na ta položaj za naslednje petletno mandatno obdobje. Agencija za energijo je bila ustanovljena leta 2001, sedež ima od vsega začetka v Mariboru, zdaj ima 43 zaposlenih. Naloga agencije je nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in trg z zemeljskim plinom, po novem pa naj bi predvidoma dobili tudi nadzor nad daljinsko toploto.

"Preveri račun" za elektriko

Kako ocenjujete konkurenčnost na trgu električne energije v Sloveniji?

"Letos se je trg dokončno predramil z vstopom novega dobavitelja gospodinjskim odjemalcem. Agencija je za boljšo preglednost in zaščito malih odjemalcev, predvsem gospodinjskih, pripravila spletni primerjalnik ponudb, ki ga dnevno uporabi 400 uporabnikov in preveri aktualnost cen. Zadnja pridobitev programa je možnost "preveri račun", s katero lahko odjemalci preverijo račun za električno energijo."

Kakšna pa je konkurenčnost na trgu zemeljskega plina v državi?

"Lahko rečem, da konkurenčnost na trgu zemeljskega plina še ni povsem zagotovljena. To velja za trg z gospodinjskimi odjemalci. Razlogi so deloma v postopnem odpiranju in pripravljanju udeležencev trga, deloma pa tudi v neaktivnosti dobaviteljev. Kljub temu lahko povem, da pričakujemo v prihodnje večjo konkurenčnost in večje možnosti ali prednosti odprtega trga za odjemalce zemeljskega plina."

Vlada je pred nedavnim sprejela tudi sklep o nujnosti razdružitve tržnega in reguliranega dela distribucijskih podjetij. Kaj to pomeni?

"V Sloveniji že nekaj časa vemo, da direktive Evropske unije in naša energetska zakonodaja zahtevata, da mora biti sistemski operater distribucijskega omrežja samostojen pri svojih odločitvah in zagotavljati nediskriminativen dostop do omrežja. Vemo, da sedanja distribucijska podjetja, ki znotraj sebe združujejo regulirano in tržno dejavnost, na dolgi rok v takšni obliki ne morejo več obstajati. Na to je agencija v preteklosti že večkrat opozarjala. Kot je znano, je enako odločilo tudi računsko sodišče. Pred kratkim predstavljen predlog vlade v odzivnem poročilu računskemu sodišču, kako bo rešila navedeno problematiko, v agenciji ocenjujemo kot dobro rešitev. Prav pa je, da so o predlaganih rešitvah pregledno obveščeni vsi vpleteni, zaposleni v podjetjih in strokovna javnost."

Nižja poraba elektrike in plina

Agencija za energijo vsako leto pripravlja poročila o razmerah na področju energetike. Kaj vsebuje poročilo za pretekle leto?

"V letu 2008 je bila oskrba z energijo nemotena, znižala se je količina porabljene električne energije za 2,9 odstotka glede na leto prej in zemeljskega plina za 4 odstotke glede na leto prej, kar pripisujemo splošnim gospodarskih razmeram. Na področju delovanja trga z električno je urad za varstvo konkurence uvedel postopke proti nekaterim dobaviteljem, sicer je trg z električno energijo v Sloveniji deloval. Na področju zemeljskega plina ni bilo nobenih ukrepov niti podobnih zahtev. Dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki zelo vplivajo na delovanje trga v vsaki državi, je potekalo na tržen način, in sicer na dražbah, prvič za vse leto in za vse meje. Potekale so in še potekajo priprave in razvoj novega postopka za določanje in dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti skupno za vso regijo osrednja in vzhodna Evropa v skupni avkcijski hiši."

In kako ocenjujete konkurenčnost na energetskem trgu Evropske unije?

"Evropi v vseh teh letih še ni uspelo popolnoma razviti notranjih trgov z energijo, ki bi bili v celoti konkurenčni. Ko bodo takšni trgi obstajali, bodo državljani in podjetja v Evropski uniji uživali vse koristi varne oskrbe z energijo in konkurenčnih cen. Da bi lahko dosegli ta cilj, je nujno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodaje in ureditvene okvire in jih v celoti uporabljati v praksi ter dosledno izvajati pravila Evropske unije o konkurenci. Da se bomo lahko uspešno odzvali na številne izzive, s katerimi se soočamo, mora biti energetski sektor tržno urejen. Predvidljiva, učinkovita in delujoča notranja trga s plinom in električno energijo sta bistvenega pomena za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, potrebnih dolgoročnih naložb, konkurenčnosti cen za potrošnike in doseganje ciljev Evropske unije."

Oteženo določanje cen za dlje časa

Agencija za energijo vzpostavlja jasna in vnaprej znana pravila in cene reguliranih storitev. Omrežnina in nekatere druge dajatve predstavljajo na računih za električno energijo skoraj polovico celotnega zneska. Ali omrežnina zadostuje za dolgoročno pokrivanje stroškov za vzdrževanje omrežja?

"Kot pristojni regulativni organ za določanje in potrditev omrežnine je javna agencija za energijo odgovorna, da aktivno odigra svojo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega razmerja med kakovostjo in ceno regulirane storitve. Ob tem mora hkrati zagotoviti, da bosta cena regulirane storitve in način za njen izračun omogočala izvajanje potrebnih in ekonomsko upravičenih naložb v omrežje. V ta namen bo agencija še vnaprej vzpostavljala, posodabljala in razvijala jasna in vnaprej znana pravila za določitev in izračun omrežnine tako, da bo reguliranim podjetjem v skladu z njihovimi interesi zagotovljena sposobnost za ekonomsko preživetje, sočasno pa bodo dane spodbude za njihovo učinkovito poslovanje in izvajanje naložb. Agencija bo skladno z regulativno prakso še naprej težila k zagotavljanju ravni cen, ki bodo dolgoročno omogočale pokrivanje stroškov učinkovitega delovanja in vzdrževanja omrežne infrastrukture ter naložb in bodo hkrati v skladu z interesi potrošnika in državno energetsko politiko. Vsekakor pa bo v tem delu velika odgovornost agencije v prihodnje predvsem povezana z dobro analizo razmer na finančnih trgih in analizo posledic, ki jih je prinesla globalna finančna kriza. Dolgoročne napovedi in določanje cen vnaprej za daljše časovno obdobje so v sedanjih nestabilnih razmerah zelo oteženi in lahko tudi nevarni."

S spremembami energetske zakonodaje so bile agenciji za energijo dodeljene tudi dodatne pristojnosti, kajne?

"Agencija za energijo je na področju obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) pridobila pomembno vlogo. Izdajanje deklaracij za proizvodne naprave in vodenje registra izdanih deklaracij je v letu 2009 uspešno steklo. Bo pa morala agencija za energijo v prihodnjem obdobju veliko strokovnosti usmeriti na področja nadziranja izpolnjevanja pogojev in zahtev iz izdanih deklaracij, odločanja o upravičenosti proizvajalcev do podpor, obnavljanja poročila o doseganju ciljev na področju OVE in SPTE in izdelavo napovedi položaja proizvajalcev obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije na trgu z električno energijo."

Strožji nadzor nad delovanjem trga?

Evropski svet je sprejel odločitev, da bodo v Evropski uniji do leta 2020 povečali delež obnovljivih virov v skupni porabi energije za 20 odstotkov in za prav toliko naj bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in povečali energetsko učinkovitost. Kako se bo to odsevalo pri nas?

"Države članice Evropske unije bodo morale izdelati nacionalne akcijske načrte za doseganje ciljnih deležev obnovljivih virov energije. V Sloveniji je bil junija 2008 spremenjen in dopolnjen energetski zakon, ki je bistveno spremenil način spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje električne energije in toplote. Na področju električne energije je v energetskem zakonu največ vsebinskih sprememb in dopolnitev pri dodeljevanju podpor proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje električne in toplotne energije.

Učinkovita raba energije je prav tako eden od strateških ciljev, ki si jih je zadala Evropska unija. Zmanjšanje porabe energije ne pomeni nujno, da se moramo odpovedati svojemu načinu življenja. Konkurenčni energetski trg prav tako prispeva k učinkoviti rabi energije. Evropska unija je svoje trge odprla za konkurenco, zato počasi izginjajo državne meje med energetskimi trgi. Vendar je treba narediti več, da se odpravijo vse ovire za konkurenco. Pri tem bo agencija za energijo v okviru svojih pristojnosti predvsem na področju nadzora nad delovanjem trga in z ukrepanjem ob morebitnih nekorektnih ravnanjih na trgu delovala še intenzivneje kot doslej."

Kaj vsebuje tretji sveženj energetskih direktiv, ki jih je pred nedavnim sprejela Evropska komisija?

"Evropska unija je na področju energetike na podlagi dosedanjih izkušenj in spoznanj prišla do tretjega svežnja energetskih direktiv, v katerem je jasno postavila temelje za nadaljnji proces liberalizacije, s katerim želi preoblikovati energetski trg v pristno in trajnostno konkurenčnost. Okoljski cilji so jasno postavljeni, s katerimi bo do leta 2020 povečan delež obnovljivih virov v skupni porabi energije za 20 odstotkov, za enak odstotek pa naj bi bil zmanjšan tudi izpust toplogrednih plinov in povečana energetska učinkovitost. Zelo močno pa je izpostavljen tudi problem zanesljivosti oskrbe, ki ni povezana samo s problematiko pomanjkanja energentov na trgu. Tako kot so cestninske postaje med posameznimi državami Evropske unije postale del naše preteklosti, se isti trend pojavlja tudi 'na mejah' v energetiki in njeni infrastrukturi znotraj Evropske unije.

Cilji tretjega zakonodajnega svežnja za notranji energetski trg so: zagotoviti učinkovitejšo konkurenco ter ustvariti pogoje, ki bodo spodbujali naložbe, raznolikost in zanesljivost oskrbe. Posebno pomemben poudarek tega svežnja je poenotenje in nadgradnja funkcij energetskih regulatorjev."

Trije ključni cilji agencije za energijo

Kakšne so usmeritve agencije za energijo v prihodnosti?

"Agencija bo morala odigrati pomembno vlogo v prihodnosti energetskega trga in njegovega razvoja, predvsem na področju preoblikovanja trga v trajnostno konkurenčnost na tržnem delu in še bolj učinkovito regulativo na reguliranem delu. Da bo agencija za energijo uspešno in učinkovito prispevala k trem ključnim ciljem na energetskem področju, ki so trajnost, konkurenčnost in varnost oskrbe, bo morala najti odgovore na številna vprašanja, predvsem kako bo s spodbujanjem, usmerjanjem, povezovanjem, nadzorovanjem in pravilnimi odločitvami izpeljala svoje lastne zastavljene cilje.

Nestabilnost finančnih trgov, ki jih je v zadnjem času povzročila globalna finančna kriza, je zamajala tla dolgoročne predvidljivosti, na podlagi katere se je gradila dosedanja regulativna praksa. Pot, ki je pred agencijo za energijo v naslednjem petletnem obdobju, zato ne bo lahka. Potrebno bo veliko truda, nenehnega iskanja novih, boljših rešitev in doslednega izkoriščanja vseh notranjih rezerv za dosego ambicioznih ciljev.

Delamo v svetovni ekonomiji, kjer je vse podvrženo konkurenci, energijo pa v vsakdanjem življenju jemljemo kot samoumevno. V prihodnje bo treba še bolj okrepiti dejavnosti agencije predvsem na področju učinkovitosti, varnosti in zadostnosti omrežja, vključno z njegovim razvojem, vzdrževanjem in delovanjem, predvsem z namenom, da se čim bolj zagotovi uresničevanje javnega interesa."

Vir: www.vecer.si