Največje investicije v državi: javna kanalizacija

Za zdaj nam grozi le ena evropska kazen

Celotna vrednost investicij v obdobju od leta 2009 do konca leta 2015, ko morajo biti izpolnjene še zadnje temeljne zahteve Evropske unije na področju kanalizacije in čistilnih naprav, je v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ocenjena na 1,6 milijarde evrov. Še nadaljnjih 550 milijonov evrov pa znaša predvidena vrednost programa za področja z redko poselitvijo, ki mora biti do konca leta 2017 izveden na tistih območjih, kjer je to ekonomsko in tehnično še upravičeno.

Trenutno je po Dejakovih besedah v teku 23 projektov gradnje kanalizacije in večjih čistilnih naprav za območja nad približno 2000 prebivalci, med drugim v Beltincih, Muti, Radljah, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Zrečah, na Pragerskem, v Litiji, Zagorju, Ratečah, Žireh, Logatcu, Postojni, Pivki, Cerknici, na Brezovici, v Mariboru, Novem mestu, Kočevju in Ribnici. Po operativnem programu bi morali letos v javno kanalizacijo investirati 230 milijonov evrov, vendar glede na finančno stanje v državi in nakazan trend investicij v minulih letih ta številka po vsej verjetnosti ne bo dosežena. Odvisna je tudi od aktivnosti občin, saj so te odgovorne za ureditev področja komunalnih odpadnih vod na svojem območju.

Na splošno Dejak pravi, da Slovenija pri urejanju javne kanalizacije in čiščenja odpadnih vod veliko bolje sledi rokom za izpolnitev vseevropskih zahtev kot pri odlagališčih. Edina kazen, s katero evropska komisija po njegovih besedah trenutno grozi državi, se nanaša na gradnjo čistilne naprave v Novi Gorici, ki bi morala zaradi občutljivosti območja in goste poselitve delovati že leta 2010, a se gradnja še vedno ni začela. Med drugim zaradi prvotno predimenzionirane čistilne naprave, posledičnega odpora tamkajšnjih prebivalcev in dodatnega evropskega preverjanja zaradi visokih stroškov investicije, ki bo tako kot vse druge financirana iz občinskih, državnih in evropskih sredstev.

Bolj kot sama gradnja čistilnih naprav so problematične njihove čistilne sposobnosti. Kot so povedali na okoljskem ministrstvu, je evropska komisija zelo zaostrila predpise na področju donavskega povodja in pri velikih čistilnih napravah zahteva tako imenovano tretjo stopnjo čiščenja, torej odstranjevanje velikih količin dušika in fosforja iz odpadnih voda. Denatrifikacijo in defosfatizacijo ter s tem varovanje pitne vode bi morali zagotavljati skoraj po vsej državi. Z novimi čistilnimi napravami je to mogoče, težavne pa so nadgradnje starih čistilnih naprav.

Nadgradnja le na Ptuju

Doslej je bila s tretjo stopnjo čiščenja nadgrajena le ptujska čistilna naprava, pa še ta bolj slabo, pravi Dejak. Evropske roke za zagotovitev tretje stopnje čiščenja, ki se sicer razlikujejo in za določena območja potečejo šele konec leta 2015, pa že zamujamo na področju Ljubljanice in zgornje Save. Po pojasnilih ministrstva zato, ker je potrebnih veliko dogovarjanj in dokumentov, ker nadgradnja veliko stane in ne nazadnje, ker je v določenih primerih za to treba prekopati pol mesta.

A če evropskih zahtev po terciarni stopnji čiščenja ne bomo izpolnili, lahko Slovenija na področju komunalnih odpadnih voda poleg plačevanja bruseljskih kazni ostane brez evropskih kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2014-2020. Evropska komisija poudarja, da bo črpanje sredstev mogoče le, če bodo države članice pred tem izpolnjevale vse evropske zahteve. O novi finančni perspektivi pogajanja še potekajo, se pa po Dejakovih besedah Slovenija bori, da bi lahko tudi z novimi sredstvi izpolnjevala stare zahteve. To bi bilo za nas dobro tudi zato, ker do novih kohezijskih sredstev praktično sploh ne bi bili več upravičeni, če bi vse evropske zahteve izpolnili že do leta 2015.

Več: www.dnevnik.si