Avtor: Helena Race

Najpomembnejši cilj lanskega dela občine je bila oskrba prebivalcev s pitno vodo. Tako je dokončala gradnjo vodovoda v Golcu in treh bližnjih zaselkih, kar jo je stalo dobrih 314.000 evrov. Od tega je skoraj 250.000 evrov dobila od službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kar je tudi zahtevalo rebalans proračuna. Tako so junija lani spremenili le postavko za vodovod Golac, kjer je bilo prej premalo denarja za plačilo celotne naložbe.

Sicer je na prihodkovni in odhodkovni strani prišlo do še nekaj sprememb. “Sredstva, ki so na nekaterih postavkah ostala neporabljena, na drugih postavkah pa so bila planirana v premajhnem znesku, in sredstva, ki so pritekala v proračun, pa niso bila planirana, smo na prihodkovno ali odhodkovno stran proračuna vključili in razporedili na podlagi sklepov župana,” so pojasnili v občinski upravi. Zakon in občinski odlok o proračunu namreč omogočata tako gospodarjenje, nekaterim svetnikom pa se zdi, da to županu pušča preveč proste roke, na kar so opozorili tako pri sprejemu letošnjega proračuna kot pri obravnavi zaključnega računa lanskega proračunskega obdobja.

Zaključni račun je bil deležen še nekaj kritik: da je pripravljen preveč površno oziroma da ne predstavlja dovolj natančno vseh prihodkov in odhodkov. V občinski upravi odgovarjajo, da so pri predstavitvi zaključnega računa upoštevali eno od predvidenih klasifikacij, da pa se lahko vsi občinski svetniki, ki jih številke podrobneje zanimajo, oglasijo na občini.
Poleg vodovoda je občina lani gradila igrišča po krajevnih skupnostih, vaške domove, obnavljala ceste, pomagala pri investicijah v javnih zavodih, katerih soustanoviteljica je, obnovila je streho hrpeljske šole in uredila igrišče pred njo, gradila gasilski dom v Materiji … Od večjih napovedanih načrtov pa ji ni uspelo (vsaj ne v načrtovanem obsegu) pripraviti dokumentacije za gradnjo doma za starejše občane na območju nekdanje vojašnice na Kozini, za gradnjo občinskega zbirnega centra za odpadke, za kanalizacijo na Kozini in za prostorski razvoj občine. Projekte (in tudi denar zanje) je prenesla v letošnje leto in z njimi nadaljuje.

“Razloge za to, da nekateri planirani prihodki in posledično tudi odhodki niso bili realizirani ali niso bili realizirani v celoti, lahko strnemo v nekaj skupin: problemi s pridobivanjem soglasij, dolgo iskanje optimalnih rešitev glede lokacij ali obsega investicije, dolgi postopki javnih naročil in postopki reševanja pritožb, nove pogodbe, sklenjene šele decembra, in plačilni roki, ki smo jih upoštevali,” je v obrazložitvi zaključnega računa zapisal župan Zvonko Benčič Midre.

Župan sicer meni, da je občina proračunski denar uporabila gospodarno in učinkovito ter dodaja, “da se z izboljšanjem oziroma izpopolnitvijo postopkov in tudi organiziranosti lahko stopnja gospodarnosti še poveča”. Prvi korak k temu naj bi že naredili, ko so ustanovili skupno medobčinsko notranjo revizijsko službo za štiri kraško-brkinske občine.

Vir: www.primorske.si