Nekdanje Škobernetovo podjetje si je premislilo in Ingrad Gramat poslalo v stečaj
Tomaž Modic
Ljubljana - Prisilna poravnava Ingrada Gramata, s katero se je gradbeno podjetje iz Celja po propadu krovne družbe CPM poskušalo rešiti pred stečajem, je spodletela. Sodišče je namreč dokapitalizacijo v višini milijon evrov, označilo kot neuspešno, saj je ptujsko podjetje Fundi Borisa Potiska denar le "obljubilo", ne pa tudi vplačalo. Zaradi stečaja družbe, ki je v oktobru ustvarila okoli pol milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in minimalno izgubo, bodo najbolj trpeli v NLB, medtem ko imajo preostale banke upnice, vsaj na papirju, v celoti zavarovane terjatve.
Podjetje Fundi, ki je bilo še do februarja letos v lasti Janeza Škoberneta, dolgoletnega direktorja in lastnika CPM, je na fiduciarni račun upravitelja julija letos nakazalo le 50.000 evrov, preostalo pa je nameravalo vplačati šele po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Vendarle upravitelj tega ni dovolil in ga pred tednom dni pozval, naj razliko nakaže takoj. Še isti dan mu je Fundi poslal dopis, da od dokapitalizacije odstopa zaradi "negativne gospodarske situacije in slabega
poslovanja družbe" v času prisilne poravnave. Opozorimo, da je Škoberne podjetje, ki se je do zadnjega zanimalo za vstop v lastništvo Ingrada Gramata, prodal le nekaj dni, preden je šel CPM v stečaj.
O prenašanju premoženja iz potapljajočega se CPM smo v Dnevniku že poročali. Tako je Škoberne v dneh pred stečajem velik del družbe NGP Nizke gradnje iz Ptuja prodal sosedu iz Dramelj v občini Šentjur pri Celju. Za 32 odstotkov družbe, ki je imela pet milijonov evrov sredstev (petina tega je kapital), so v CPM iztržili manj kot pol milijona evrov. NGP Nizke gradnje so avgusta letos končale v stečaju.
Iz osnovnega načrta finančnega prestrukturiranja Ingrada Gramata, ki sega v letošnji marec, je sicer razvidno, da bi lahko za nepremičnine, opremo, naložbe in terjatve družbe iztržili okoli deset milijonov evrov. Večji del tega zneska bi šel za zavarovane upnike, za navadne pa bi ostalo nekaj več kot štiri milijone evrov. Koliko je vseh terjatev, še ni znano, so pa upniki v prisilni poravnavi prav tako prijavili za okoli deset milijonov evrov zahtevkov. Koliko bo po plačilu stroškov postopka
in prodaji premoženja ostalo za navadne upnike, ni jasno, med njimi pa bo tudi NLB. Upravitelj Damjan Belič je namreč ugotovil, da je premoženje, s katerim je banka zavarovala 2,5-milijonsko terjatev, vredno le 715.000 evrov. Za komentar direktor družbe Slavko Bunderla ni bil na voljo.
Vir: www.dnevnik.si
