Avtor: Zora Kužet

Plombe in hipoteke

Znano je namreč, da je pri nas več kot 90 odstotkov nepremičninskih nakupov opravljenih z bančnimi posojili. Banke sicer posojila kupcem odobravajo še naprej, vendar nekatere izkušnje kažejo, da naj bi bile pri tem veliko bolj previdne kot v preteklosti. Nekateri gradbeniki pa so pri reprogramu posojil morali privoliti celo v vpis plomb oziroma hipotek na svoje nepremičnine. Dokler gradbeniki lahko plačujejo vsaj obresti, banke podaljšujejo posojila. Vendar pa je njihovo podaljševanje časovno najbrž omejeno, saj je povsem jasno, da posojilojemalci ne bodo mogli odplačevati dolgov v nedogled, če nepremičnin ne bodo prodali.

Kako se bodo gradbeniki izvlekli iz dolgov in vse slabšega likvidnostnega položaja, za koliko se je povečalo reprogramiranje posojil gradbenemu in nepremičninskemu sektorju in kako se je spremenila njihova ročnost, ta čas nikomur ni jasno. Bodo morali razglasiti celo insolventnost, ker bo izguba presegla vrednost njihovega kapitala? Po nekaterih podatkih naj bi imeli pri bankah za okoli pet milijard evrov posojil in garancij.

Gradbenike smo spraševali, kako rešujejo probleme odplačevanja kreditov, kolikšni so njihovi dolgovi, kako se dogovarjajo z bankami. Zanimalo nas je tudi, koliko nepremičnin jim ni uspelo prodati, ali morda načrtujejo odpuščanje zaposlenih in ali morda razmišljajo o kakšnih akcijah pri prodaji nepremičnin.

V Skupini Primorje v Ajdovščini so se odločili, da se bodo ovili v molk: "Zastavljenih vprašanj ne bomo komentirali, je sporočila Barbara Repovš, vodja korporativnega komuniciranja Skupine Primorje iz Ajdovščine.

Konstruktor ne zamuja s plačili

Aljoša Sevčnikar, direktor Konstruktorja VGR, pa je povedal: "Družba Konstruktor ima na svojih lastnih projektih, ki so seveda v zelo različnih fazah, najete kredite ali za osnovno zemljišče ali v primeru že izvajanih projektov tudi za izvedbo del. Kredite in obresti plačujemo v roku, brez zamud in iz tega razloga še ni potrebnih nobenih dogovorov z bankami, pravi.

Konstruktor ima trenutno od zgrajenih in neprodanih nepremičnin samo nekaj stanovanj v tako imenovanem Koroškem vetru in v objektu na Lackovi cesti, pojasnjuje. "V okviru velikega projekta Mariborska metropola ob Betnavskem gozdu pa je dokončana stolpnica S1 prodana 80-odstotno, stolpnica S2, ki bo končana približno junija letos, pa 15-odstotno. Objekt B na isti lokaciji se trenutno prodaja in je prodanih okoli 25 odstotkov nepremičnin," pojasnjuje Sevčnikar.

O tem, kako se spopadajo z morebitnim neodplačevanjem posojil in o načrtih v zvezi z odpuščanji zaposlenih, smo spraševali tudi v Vegradu, vendar so se tudi tam ovili v molk.

V povsem drugačnem položaju od večine gradbenikov pa je, kot kaže, Pomgrad. "Neprodanih nepremičnin nimamo, naša likvidnost ni ogrožena. Lani smo v Gornji Radgoni začeli graditi stanovanja za trg, konec jeseni bomo končali stanovanjski blok s 27 stanovanji. Nikoli nismo gradili na veliko. Gradnjo financiramo z lastnimi sredstvi," pravi Tadej Ružič, direktor družbe matere SGP Pomgrad, d.d. Prepričan je, da stanovanj v Gornji Radgoni ne bo težko prodati. Kvadratni meter stanovanjske površine bodo ponujali po 1400 evrov. Povedal je, da odpuščanj delavcev v 650-članskem kolektivu ne načrtujejo, a jih, kot dodaja, ne izključujejo. "Težko je napovedati, kaj bo prineslo to leto. Situacija nikjer ni enostavna," pravi Ružič.

Vir: www.vecer.si