Avtor: Asja Matjaž

Prihodnost se gradi na preteklosti in Maribor sodi med mesta, ki lahko del svoje preteklosti s ponosom pokažejo. Pravzaprav ni veliko mest, pa ne samo v Sloveniji, pravi Irena Krajnc Horvat iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enota Maribor, ki bi se lahko pohvalila s tolikšnim delom ohranjenega srednjeveškega obzidja kot prav Maribor. In prav zato bi morali poskrbeti za njegovo obnovitev in predvsem vidnost. Da bi ga lahko občudovali številni turisti, ki vse pogosteje prihajajo v mesto ob Dravi. Zato je bila tudi ena izmed zahtev, ki jih je postavil Zavod ob izgradnji nove tržnice, ki stoji tik ob mestnem obzidju in še nekaterih drugih spomenikih preteklosti, da morajo ti biti vidni in razpoznavni tudi ob novi podobi tržnice. Da jih je treba obnoviti in rekonstruirati. Lokacija tržnice je namreč na mestu nekdanjega obrambnega srednjeveškega jarka, kjer vzdolž celotne vzhodne stranice poteka mestno obzidje. Na severu ob Koroški cesti zaključujejo tržnico ostanki nekdanje bastije (zahodna vrata v mesto), na jugu pa dokaj ohranjen srednjeveški obrambni stolp, znan kot Sodni stolp. Strokovna zahteva ob gradnji nove tržnice je bila ohranitev navedenih spomenikov, ki naj bi bili vkomponirani v nov objekt. Bastija je sicer zaradi svojega slabega stanja neprestano trn v peti, vendar je zgodovinsko tako pomembna, da jo je treba pokazati, so dejali na Zavodu.

Namesto zelenih oaz betonske stene

"Od leta 2002, ko je bil na natečaju sprejet elaborat za izgradnjo osrednje mariborske tržnice," pravi Irena Krajnc Horvat, "je ta doživel že kar nekaj sprememb, z vsakim novim investitorjem so se načrti spreminjali in prilagajali novim ekonomskim zahtevam. Vemo, da je za investitorje, ki so izključno tržno naravnani, marsikaj nepomembno, preveč drago ali prezahtevno za izvajanje. S takšnimi izhodišči pa dve povsem različni stroki, kot sta varovanje dediščine in gradbeništvo, ne moreta najti skupnega jezika za dobrobit uporabnikov in predvsem za kulturni razvoj, ki ga bomo morali prav v Mariboru pokazati čez štiri leta."

Večina težav, ki jih vidijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, je povezana s posegi v prostor, ki ne upoštevajo predhodnih strokovnih stališč in se ne izvajajo po potrjenih načrtih niti po natečajnih izhodiščih. Konkretno gre za izvedbo betonskega zidu, postavljenega vzdolž objekta na vzhodni strani trga v višini 1,80 metra. S tem posegom se popolnoma zakrije originalno obzidje, povezanost starega in novega pa je bila ena od zahtev, ki jih je postavil Zavod ob soglasju k temu projektu. Drugi problem je zaključek objekta vzdolž Pristaniške ulice, kjer je po projektu predviden prehod med ulico in cestiščem s stopnišči in zelenimi oazami, ne pa betonskimi stenami.

Občina bi morala biti koordinator

"Na osnovni teh razlogov je Zavod za varstvo kulturne dediščine zahteval, da se dela pri gradnji tržnice ustavijo, in vse skupaj prijavil inšpektoratu za kulturo. Na Zavodu zdaj čakamo, da se odgovorni sestanejo in najdejo drugo, ustreznejšo rešitev za sanacijo objekta Koroška cesta 21, njegova statična stabilizacija je namreč razlog za nastalo stanje. Težave pa so verjetno tudi v tem, da se ne ve, kdo naj to financira oziroma ali je to projekt, ki sodi v sklop izgradnje tržnice ali zunaj nje. Konstruktor kot izvajalec in za 50 let lastnik stavbne pravice se očitno ne čuti dolžnega ukrepati, saj so vse parcele, ki so ob tržnici in imajo velik zgodovinski pomen, v domeni občine. Občina bi v bistvu morala biti koordinator za ta javni prostor in ona bi morala imeti nekoga, ki bi skrbel za povezavo med projektanti, izvajalci, investitorji in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Mislim, da je minilo že več kot leto dni, kar so zadnjič odgovorili na naša vprašanja oziroma sugestije," pravi Krajnc Horvatova.

Po njenem mnenju je izjemna prednost Maribora v tem, da ima še toliko ohranjenega zidu oziroma obzidja, ki poteka od Vodnega do Sodnega stolpa in nato do Čeligijevega stolpa, kjer sicer mestno obzidje izginja v tla ali v objekte (Umetnostno galerijo). "Zelo smo ponosni, da smo ga toliko ohranili, čeprav so bili že večji posegi v prostor, kot so sedaj pri gradnji tržnice. Zato se nam zdi v 21. stoletju nedopustno, da nekdo vidi rešitev svojih težav v tem, da zid enostavno obzida z drugim zidom."

Kaj o očitkih Zavoda menijo na mariborski občini, nam ni uspelo izvedeti, v službi za odnose z javnostmi so dejali le, da bo župan Franc Kangler o tem in tudi o bodočem upravljavcu tržnice kaj več povedal na tiskovni konferenci, ki pa do včeraj še ni bila sklicana.

Junija bodo odprli garažo

Čeprav so pri Konstruktorju načrtovali, da se bodo lahko branjevci na novo tržnico vrnili že sredi maja, se to, kot kaže, ne bo zgodilo. Kot je povedal direktor Konstruktorja Marjan Pinter, njihovi delavci kljub nepredvidenim težavam gradbena dela zaključujejo, in če bi bilo vse odvisno samo od njih, bi bila tržnica konec maja gotova. Ker pa bo na tržnici tudi veliko različnih lokalov, za katere so šele pred kratkim objavili razpis, v juniju, ko bodo odprte prve garaže, njihovi lastniki oziroma najemniki teh še ne bodo opremili. Ve se, da bosta na tržnici dve ribarnici, da bo tam mesnica TMI Košaki pa lokal Perutnine Ptuj, dva gostinska lokala, trgovina ... Ker vsak od teh lokalov potrebuje specifično opremo, naj bi bila tržnica uradno odprta šele v oktobru, za takšno rešitev pa naj bi se zavzemali tudi na mariborski občini.

Prodajalci sadja in zelenjave se s tem ne strinjajo, saj jim začasna tržnica pod Titovim mostom reže precej tanek kos kruha. Ko pa se bo ob Dravi začel Festival Lent, bo še slabše, kar se je pokazalo že lani. A takrat, pravijo, so stisnili zobe, saj jim je bilo obljubljeno, da bodo ob naslednjem festivalu že na svojih starih mestih na Vodnikovem trgu. Pinter pravi, da z njihove strani ni nobenih zadržkov, da zelena tržnica v juniju ne bi mogla začeti dela. Veliko pa je odvisno tudi od Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo moral dati uporabno dovoljenje. Tam namreč pravijo, da če njihovih zahtev ne bodo upoštevali, tega ne bodo izdali.

Vir: www.vecer.si