Po obdelavi odpadkov nazdravijo z vodo

Aljoša Peršak

Novice

Novice_iz_sveta_nepremicnin/2_289

Kakšne so prednosti in slabosti pralno-sušilnega stroja za obdelavo odpadkov, smo razpravljali z zastopniki angleške tehnologije MCI in s predsednikom mariborske komisije, ki si je ogledala tovarno v Manchestru

Odpadkov ni treba ločevati, ves postopek obdelave poteka v enem, zaprtem obratu, zato je vpliv na okolje minimalen, končna cena za občana je zelo ugodna; argumenti zastopnikov angleške tehnologije MCI, ki mariborski občini ponujajo koncept predelave komunalnih odpadkov s suho paro, so močni, vsekakor vredni natančnejše primerjalne analize. Prav zaradi tega so v tem tednu nekateri člani komisije za izbor tehnologije na čelu z županom Francem Kanglerjem odpotovali v Manchester, kjer so se na lastne oči prepričali, kakšne so značilnosti tega pralno-sušilnega stroja, ki je vznemiril javnost in razdelil komisijo. Prvi vtisi so mešani, vsaj tako je bilo razumeti predsednika komisije, podžupana Danila Burnača, ki dopušča možnost, da se angleška tehnologija deloma vključi v sprejet program celovitega ravnanja z odpadki.

Smeti kot najbolj kakovosten rudnik surovine

Ker novinarji nismo bili vabljeni na ogled tehnologije v Manchester, smo se v Mariboru sestali s pooblaščenim zastopnikom za podjetje MCI Vladom Markežem iz Energetske zvezde (Energy Star), družbe za napredne energije. Med predstavitvijo projekta nam je podrobno razložil, kakšne so prednosti pralno-sušilnega stroja v primerjavi s konceptom ravnanja z odpadki, ki predvideva sortirnico, kompostarno in toplarno. "Tehnologija je bolj sprejemljiva z ekološkega in ekonomskega vidika," je večkrat poudaril Markež in trditev podkrepil: sistem deluje kot popolnoma zaprt, brez izpustov v zrak, podtalnico ali zemljo. Strošek predelave ene tone smeti je od 25 do 45 evrov, medtem ko je cena pri toplarni trikrat višja. Kje se torej ustvari prihranek? Markež pojasni, da že pri odpadkih na izvoru, saj se v njihovi prvi fazi v rotirajočem bobnu zmešajo vse smeti, tako da nimajo stroškov ločenega zbiranja.

"Tehnologija s suho paro ustvarja biogorivo, s katerim na osnovi dvojne pirolize pridobivamo električno energijo, produkt postopka sta tudi paleta prodajnih reciklatov in destilirana voda," razloži Markež. Voda iz smeti? "Če ne bi imeli predsodkov, bi jo lahko tudi pili," malce šokira Markež in pojasni: "Pri obdelavi 160 tisoč ton smeti se pri termični obdelavi s suho paro izloči od 30 do 40 tisoč ton vode, ki se lahko uporabi tudi v tehnoloških postopkih. Iz organskega dela pa dobimo biogorivo, ki ima enak status kot najbolj kakovosten les na Pohorju," zatrjuje Markež. Pridobljeno biogorivo se lahko pretvori v plin, tega pa lahko takoj uporabijo ali skladiščijo in prodajajo v omrežje, ko je potreba. "Recimo za obstoječo mariborsko toplarno," razmišljajo v Energetski zvezdi.

Zatrjujejo še, da predelava odpada poteka brez smradu in da v postopku snovno obdelajo vse komunalne odpadke.

"Razkužene in oprane smeti so najbolj kakovosten rudnik surovine, preostanek materiala pa se lahko vgradi v gradbene elemente, zelenice, nasipe ali se predela v nenevarne izdelke in se prav tako proda," razlaga Markež in zatrjuje, da teoretično deponije sploh ne bi potrebovali. Prepričan o primerjalnih prednostih tehnologije MCI sklene: "V Mariboru nas lahko blokirajo samo politika ali lobiji."

Namesto sortirnice in kompostarne

Tehnologija ne omogoča energetske izrabe odpadkov, ekonomski učinek prodaje reciklatov je negotov, saj je sekundarni trg surovin zelo nestabilen, vplivi na okolje so enaki kot pri drugih tehnologijah, obrat v Manchestru je prevelik za mariborske potrebe, s koncesijami imamo v Mariboru same težave; podžupan Danilo Burnač je po ogledu tovarne še zmeraj zelo zadržan do predelave komunalnih odpadkov s suho paro, toda po drugi strani dopušča možnost, da se vključi v sistem namesto sortirnice in kompostarne. "Če bi objekt prilagodili količini odpadkov v Mariboru in okolici, bi to tehnologijo lahko uporabili, ampak v tem primeru bi še zmeraj morali zgraditi objekt za energetsko izrabo odpadkov," opozarja Burnač. Obrat v Manchestru zadosti potrebam za 450 tisoč prebivalcev, je poudaril, medtem ko je pri nas ta številka za polovico manjša.

Ko smo ga soočili z ekonomskimi in ekološkimi prednostmi angleške tehnologije, se je Burnač nasmehnil: "Tako preprosto ni. Del odpadkov tudi tam vsakodnevno vozijo na deponijo, tako da ni nobene razlike med to in kakšno drugo tehnologijo. Kar pa zadeva ekonomijo: vprašanje je, ob nestabilnem trgu za reciklate, ali je boljša računica s prodajo energije in toplote ali s prodajo surovin in bioenergentov. Težko rečem, ali je njihova tehnologija boljša ali slabša, gre za drug način obdelave odpadkov." Podžupana je zmotilo, da delegacija ni dobila nekaterih odgovorov, tudi na tako preprosto vprašanje, kot recimo, koliko plačajo občani za odvoz odpadkov.

Da bo občina pridobila še več informacij, bodo podjetju MCI poslali vprašalnik, ko ga bodo tam izpolnili, se bo komisija za izbor tehnologije znova sestala. Na tej seji pričakujejo tudi Bernardo Podlipnik, direktorico Direktorata za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu RS za okolje, od katere pričakujejo odgovor, v katerih primerih lahko občina računa na sredstva iz kohezijskih skladov. Burnač se je z županom Kanglerjem dogovoril, da komisija konča delo v dveh mesecih, tako da bodo mestni svetniki o tehnologiji lahko odločali še pred poletnimi počitnicami. "Pogledi bodo še naprej verjetno različni, kar je prav, saj bomo le tako lahko prišli do najboljše rešitve. Nagibam pa se k temu, da bodo svetniki odločali med dvema možnostma. Odločitev bomo enkrat morali sprejeti," pravi Burnač.

Vir: www.vecer.si

Aljoša Peršak

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: