Po sedmem sestanku strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij
Vir: MOP
Nepremičnine Si21
Uvodoma so člani strokovne skupine na kratko pregledali rezultate izpolnjenih vprašalnikov, ki ga je strokovna skupina po obravnavi na Komisiji Vlade RS za zaščito romske etnične skupnosti januarja naslovila na upravne enote. Na vprašalnik so se odzvale vse upravne enote z romskimi naselbinami, tako je strokovna skupina pridobila ažuriran pregled nad stanjem romskih naselbin v Sloveniji. Iz vprašalnikov je možno razbrati, da je odnos občin in upravnih enot do romskih naselij različen, prav
tako so tudi različne prakse reševanja. Strokovna skupina je z vprašalniki dobila gradivo, s katerim bo mogoče ažurirati vedenje tematike romskih naselij in v nadaljevanju pripraviti izhodišča za strategijo urejanja prostorskih problemov romskih naselij na ravni države.
V ponedeljek, 26. marca 2007, je strokovna skupina opravila prvega od dveh načrtovanih terenskih ogledov, in sicer na Dolenjskem in v Beli krajini. S skupino študentov Politične geografije (Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) so člani strokovne skupine v petek, 23. marca, opravili tudi terensko raziskavo v romskih naseljih občine Krško. Tako ima strokovna skupina za območje Jugovzhodne Slovenije nekaj vzorčnih neposrednih terenskih izkušenj, ki ji bodo koristila pri nadaljnjem
delu.
Osrednji del razprave današnje seje strokoven skupine pa je bil namenjen urejanju romskih naselij, ki kratko- in srednjeročno ne morejo računati na vzpostavitev legalnih prostorskih stanj. Med proučevanimi naselji v Sloveniji je takih več kot tretjina. To so naselja, kjer ni mogoče v krajšem času urediti lastništva (zasebna zemljišča, ki jih lastniki niso pripravljeni prodati) in kjer zato pristojne občine ne morejo sprejeti ustreznih prostorskih aktov. Taka naselja po legalni poti ne morejo pridobiti niti najosnovnejšega standarda (voda, elektrika). V nameri, da bi zagotovili vsaj najosnovnejše pogoje bivanja in s tem tudi uspešnejših procesov družbene integracije, je bila načelna podpora pomoči občinam in romskim naselbinam v opisanih položajih. Razprava je potekala o pogojih in načinih tovrstne pomoči, ki predstavlja iskanje kompromisa med formalno nelegalnostjo bivanja (črne gradnje) in zagotavljanjem osnovne oskrbe. Taki ukrepi morajo biti začasni in pogojni: predvsem dobra praksa romskih stanovalcev na drugih področjih (izobraževanje, usposabljanje, dobri odnosi s sosedstvom, plačevanje storitev ipd.). V vmesnem času se iščejo trajnejše rešitve. Zavedamo pa se, da ti predlogi niso brez razvojnih pasti
Osrednji del razprave današnje seje strokoven skupine pa je bil namenjen urejanju romskih naselij, ki kratko- in srednjeročno ne morejo računati na vzpostavitev legalnih prostorskih stanj. Med proučevanimi naselji v Sloveniji je takih več kot tretjina. To so naselja, kjer ni mogoče v krajšem času urediti lastništva (zasebna zemljišča, ki jih lastniki niso pripravljeni prodati) in kjer zato pristojne občine ne morejo sprejeti ustreznih prostorskih aktov. Taka naselja po legalni poti ne morejo pridobiti niti najosnovnejšega standarda (voda, elektrika). V nameri, da bi zagotovili vsaj najosnovnejše pogoje bivanja in s tem tudi uspešnejših procesov družbene integracije, je bila načelna podpora pomoči občinam in romskim naselbinam v opisanih položajih. Razprava je potekala o pogojih in načinih tovrstne pomoči, ki predstavlja iskanje kompromisa med formalno nelegalnostjo bivanja (črne gradnje) in zagotavljanjem osnovne oskrbe. Taki ukrepi morajo biti začasni in pogojni: predvsem dobra praksa romskih stanovalcev na drugih področjih (izobraževanje, usposabljanje, dobri odnosi s sosedstvom, plačevanje storitev ipd.). V vmesnem času se iščejo trajnejše rešitve. Zavedamo pa se, da ti predlogi niso brez razvojnih pasti
