Avtor: Primož Cirman

Zadnje mora o predlogu za "prisilko", ki mu je uprava priložila še poročilo o finančnem položaju Istrabenza, revizorjevo poročilo in načrt finančnega prestrukturiranja do leta 2014, odločiti v osmih dneh. Če bo sodišče predlogu ugodilo, bo imenovalo prisilnega upravitelja in upniški odbor, od dneva izdaje sklepa pa bo začel teči enomesečni rok, v katerem morajo upniki prijaviti svoje terjatve do Istrabenza. Še dodatnih 15 dni časa bodo imeli upniki za morebitno vložitev ugovora o prerekanju terjatve.

Vse našteto pomeni, da se je koprski holding, ki je že od konca marca v insolvenčnem postopku, vsaj za zdaj izognil stečaju. Po zakonodaji bo sodišče odločanje o zahtevi za stečaj Istrabenza, ki so jo vložile tri banke upnice (Bawag, SKB in Volksbank), prekinilo do konca postopka prisilne poravnave. Čeprav bo kateri izmed upnikov predlog za stečaj vložil med prisilno poravnavo, bo sodišče o njegovi zahtevi odločalo šele po tem, ko bo ta končana. O njeni usodi bodo odločali upniki. Istrabenzova prisilna poravnava, ki bo omogočila nadaljnji obstoj holdinga, bo uspela, če jo bodo podprli upniki, ki obvladujejo najmanj 60 odstotkov terjatev. Že pred časom smo poročali, da imajo tri banke, ki zahtevajo stečaj, v lasti več kot 30 odstotkov terjatev do koprskega holdinga, stečajni "prag" pa bi presegle, če bi se jim pri zahtevi pridružila še Sparkasse.

Ob tem je treba opozoriti še na dve pomembni podrobnosti. Prvič, predlog finančne reorganizacije, ki ga je predložila Istrabenzova uprava, se lahko med samim postopkom prisilne poravnave tudi spremeni. Upniki pa so do razlike med odstotkom poplačila v postopku prisilne poravnave in celotno terjatvijo upravičeni še dve leti po koncu "prisilke". In drugič, nesporno je dejstvo, da so lahko z iztržkom večmesečnih tristranskih pogajanj najzadovoljnejši lastniki Istrabenza (Petrol, NFD in nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar), najmanj pa banke. Poleg tega, da so se lastniki za zdaj izognili stečaju, v katerem bi izgubili premoženje (delnice), so pobudo pri dogovarjanju odvzeli bankam, ki bi morebitno prostovoljno poravnavo v celoti diktirale, pri čemer bi si zelo verjetno izbojevale 100-odstotno poplačilo terjatev. Tasič je bil za komentar nedosegljiv.

Vir: www.dnevnik.si