Poznavalci zadržani glede morebitnega skladovega odkupa bodočih Vegradovih študentskih stanovanj

Gina je 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Vojkovi cesti od občine kupila za Ljubljano skromnih 200 evrov za kvadratni meter.

Avtor: Peter Pahor

Po neuradnih podatkih naj bi v Gini računali na glavnino sredstev, ki jih je stanovanjski sklad predvidel za odkup najemnih študentskih stanovanj in zemljišč za tovrstno gradnjo, to je 30 milijonov evrov v prihodnjih treh letih.

To potrjuje tudi hiter račun, če za osnovo vzamemo zadnjo pogodbo Mestne občine Ljubljana iz leta 2008 za nakup 119 stanovanj v Vegradovih Celovških dvorih, za katera bo občina plačala skoraj 19 milijonov evrov. Ker gre za veliko denarja in bi lahko Gina, ki je zelo poceni prišla do občinskih zemljišč ob Vojkovi cesti ravno zaradi zaveze o gradnji študentskih stanovanj in postelj, realizirala spodobne dobičke, naj bi bili po neuradnih informacijah pritiski na sklad zelo močni. V teh dneh naj bi tako mrzlično potekalo usklajevanje o bančnih garancijah, ki bi jih morala zagotoviti Gina, da bi se gradnja lahko začela.

Ravno na nevarnosti, povezane s finančno kondicijo Gine in matične družbe Vegrad, opozarja tudi Samo Červek, nekdanji predsednik državne revizijske komisije, ki meni, da bi bilo veliko varneje in bolj transparentno, če bi stanovanjski sklad zemljišče za študentsko naselje odkupil, gradbeno podjetje pa našel prek klasičnega javnega razpisa: "Gina bi morala prodajati stanovanja, ki so že zgrajena. Kot ponudnik moraš izkazati lastništvo nad nepremičninami, ne smeš biti v nobenem kazenskem postopku, navadno šest mesecev ne smeš imeti blokiranih računov in tako dalje. Vegrad ima vseskozi likvidnostne težave ter blokirane račune in obstaja resna nevarnost, da mu za ta projekt ne bo uspelo zbrati dovolj bančnih garancij."

Zelo zadržana glede morebitnega nakupa bodočih Gininih najemnih študentskih stanovanj je tudi doktorica Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete, ki meni, da je kakršno koli reševanje stanovanjske problematike, "ki presega standard obstoječe prakse študentskih domov nepotrebno in neracionalno, še posebno v hudih časih, ki jih doživljajo naše javne finance".

Doktor Richard Sendi z Urbanističnega inštituta morebitno naložbo sklada v študentska stanovanja pozdravlja, ker ta sodijo med stanovanjske kategorije, za katere je država dolžna skrbeti. Vendar pa v isti sapi opozarja tudi na mogočo težavo z zakonsko nedefiniranim pojmom študentskega stanovanja: "Bojim se namreč, da bi se lahko nekatera stanovanja, ki bodo zgrajena na tak način, znašla v lastništvu drugih subjektov in ne študentov, seveda po pridobitnih tržnih cenah. Načeloma pravilen ukrep stanovanjske oskrbe je torej spet slabo oblikovan, podobno kot je bila večina aktivnosti republiškega stanovanjskega sklada. Kje in kaj je vloga nacionalne stanovanjske politike pri tem, pa že nekaj časa ni jasno."

Vir: www.dnevnik.si