Arhitekt in strokovnjak za varnost v predorih Andrej Čufer je prepričan, da je predvidena protipožarna sanacija predora Šentvid »popolnoma napačna«, in opozarja, da se lahko znova zgodi nesreča, kakrš

Avtor: Igor Dernovšek

Znano je, da je v začetku julija lani, le nekaj ur po odprtju predora, odpadel na cestišče del protipožarne zaščite. Po zaprtju predora in "sanaciji" pa je dva metra in pol dolg in 80 centimetrov širok kos protipožarnega ometa avgusta padel na vozilo štirih nemških turistov.

"Dars je spet slab gospodar. Igračka se s testnimi polji in preizkuša pasivno požarno zaščito, ki pa ni primerna rešitev za ta objekt," pravi Čufer. Prepričan je, da se na novo naneseni protipožarni omet (čeprav naj bi bil mnogo kakovostnejši kot tisti pred letom dni) na stari in obrabljeni konstrukciji ne bo prijel in bo sčasoma začel odpadati; zaradi zamakanja, zmrzali, nihanj zračnega tlaka, povešanja konstrukcije ali vibracij vlaka oziroma zvoka. "To se lahko zgodi v tednu dni, mesecu, v pol leta, a padel bo zagotovo," opozarja Čufer. Pravi, da se nad stransko zunanjo galerijo že zdaj vidijo razpoke, "ki pričajo o slabem konceptu hidroizolacije in poškodbah zaradi zmrzali".

Čufer namesto pasivne zaščite (protipožarne plošče, ometi...) svetuje uporabo "vodne megle" in samopostrežnih avtomatskih gasilnih naprav. Takšna aktivna zaščita je po njegovi oceni od dvakrat do trikrat cenejša, obenem pa naj bi pomenila ogromen prihranek pri času; instalacija naj bi trajala le teden dni, medtem ko je za protipožarne omete potrebnih več mesecev dela.

Stranski galeriji sta močno poškodovani
Na Darsu pravijo, da bo SCT v obeh galerijah, ki predstavljata pretežni del priključka na Celovško cesto, obnovil hidroizolacijo, saniral in zaščitil betone ter prebarval stene. "Pogodba ne predvideva namestitve protipožarne zaščite, res pa je, da bodo trije ponudniki preizkusili protipožarne rešitve; Cerea in Basf s protipožarnim ometom, Promat pa s protipožarnimi ploščami," je pojasnil Marjan Koler iz službe za komuniciranje v Darsu, in dodal, da bodo preizkuse na testnih poljih opravili v celoti na stroške ponudnikov. Testna polja bodo avgusta odstranili, nato pa bodo opravili analize meritev.

Koler priznava, da v galerijah že vse od zgraditve leta 1984 niso opravili nobenega sanacijskega posega. "Obe galeriji na priključku Šentvid sta nujno potrebni obnove, saj ju je ob obilnejšem deževju zaradi dotrajane hidroizolacije velikokrat zamakalo," je povedal. Rezultati preiskav, ki jih je opravil Inštitut za raziskavo materialov in implikacije (IRMA), so pokazali, da je onesnaženost betonov s solnico tako visoka, da beton ni zmožen več opravljati naloge zaščite armature in bo v bližnji prihodnosti brez odstranitve betona sledila tudi korozija tistih armaturnih palic, ki trenutno niso korodirane. "Zato se je projektant odločil za odstranitev onesnaženega betona, zaščito armature in nadomeščanjem odstranjenega betona s sanacijsko malto," je pojasnil Koler.

Sanacija bo daljša, stroški pa večji
Najbolj sta poškodovana beton in armatura na stiku med pločnikom in steno, prav tako pa tudi pod ravnjo vozišča. V skrajnem primeru bi se zato projektant lahko odločil celo za rušitev pločnikov, robnikov in kinet. Poškodbe so menda tako obsežne, da bodo rok izvedbe, ki je zdaj določen za konec avgusta, podaljšali, sanacija pa bo zagotovo presegla sedanjo pogodbeno vrednost del v višini 1,6 milijona evrov. Uprava Darsa se bo, kot pravi Koler, o nadaljnjih korakih odločila po prejemu predloga dokončne sanacije in po prejemu mnenja nadzornega inženirja, kar naj bi se najverjetneje zgodilo že na naslednji redni seji uprave v torek. Naj pri tem opozorimo, da IRMA po Kolerjevih besedah med predhodnimi preiskavami poškodb pod ravnjo cestišča ni ugotovila.