Avtor: Blaž Mazi

Sprejetje pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah je pred časom sprožilo vrsto burnih polemik, saj je za novogradnje in stavbe določalo veliko strožja merila pri gradnji kot do zdaj. Najopaznejša zahteva, ki bi jo morali, če izvajanje pravilnika ne bi prestavili na leto 2010, že upoštevati, je bila, da bi morali vsi novi objekti in stavbe, ki bi se prenavljale, pridobivati 25 odstotkov celotne rabe energije iz obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna, vetrna), imeti pa bi morale tudi do od dva do trikrat boljšo toplotno zaščito, kar bi pomenilo veliko manjšo porabo energije.

Ministrstvo čaka na spremembo evropske zakonodaje

Med najpomembnejše razloge za podaljšanje obdobja, ko vlagatelji lahko še gradijo po starem pravilniku, na ministrstvu za okolje in prostor navajajo, da je še "pred koncem leta predvidena sprememba direktive o energetski učinkovitosti stavb, kar bo od držav članic zahtevalo vnovično spremembo zdaj veljavnih predpisov na področju učinkovite rabe energije v stavbah" in da pregosto menjanje sistema izračuna toplotnih lastnosti stavb pri investitorjih "povzroča ekonomsko negotovost, ki je med krizo še posebno nezaželena" in da zagotovijo koherentnost sistema tako v fazi gradnje kot v fazi izdaje energetske izkaznice po končani gradnji.

"Kako bo Slovenija zadostila devetodstotnemu znižanju rabe končne energije do leta 2016, če niti pri gradnji novih in obnavljanju starih stavb ne bo zaostrila predpisov o rabi energije, ve samo gospod minister in njegovi svetovalci," je bil oster avtor pravilnika Peter Novak, ki je opozoril, da že zdaj ne izpolnjujemo ciljev kjotskega protokola, zamujamo z uvedbo novega pravilnika skoraj štiri leta "in še vedno odlašamo".

Okoljevarstveniki ogorčeni

"Nad informacijo o podaljšanju roka uveljavitev smo bili neprijetno presenečeni," je poudarila članica slovenske delegacije na podnebnih pogajanjih za kopenhagensko konferenco ZN in vodja podnebnega programa v Focusu, društvu za sonaraven razvoj Barbara Kvac. "Energetska potratnost naših stavb predstavlja velik in ekonomsko učinkovit potencial za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki ga je v času, ko je vlada spoznala, da ne dosega sprejetih kjotskih ciljev, neodgovorno zanemariti," je dejala Kvacova. "Ko je bila evropska direktiva na tem področju decembra 2002 sprejeta, je bila prepoznana kot eden od ključnih instrumentov za doseganje Kjotskih ciljev, saj so zgradbe v Evropi porabniki povprečno 40 odstotkov vse energije, ponekod tudi do 50 odstotkov," je opozorila Vida Ogorelec Wagner iz Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj. Takrat je bil po besedah Wagnerjeve potencial prihrankov do leta 2010 zaradi učinkov direktive ocenjen na kar 20 odstotkov potrebnega zmanjšanja toplogrednih izpustov za doseganje Kjotskih ciljev.

Do naslednjega leta se bodo pri nas še naprej gradile in obnavljale stavbe, ki bodo še vedno energetsko potratne, obnovljivi viri energije v teh stavbah pa se ne bodo izkoriščali, je dodala Kvacova in opozorila, da bo vlada "istočasno mrzlično iskala sredstva za kupovanje emisijskih kuponov v znesku 20 milijonov evrov zaradi nedoseganja ciljev zmanjšanja izpustov po Kjotskem protokolu".

Stroka odlog izvajanja pozdravlja

"Stvar trka na mnoga vrata in vrsta zadev pri tem ostaja nedorečenih," je ocenil arhitekt Bogdan Reichenberg, ki meni, da "je v vsakem primeru dobro, da je do odloga prišlo, saj bi sicer nastal kaos". Upravne enote bi po njegovih besedah zahtevale izvajanje pravilnika, "projekti pa tem zahtevam ne bi zmogli slediti".

Projektantka Helena Kovač iz podjetja Geoplan, d. o. o., je ocenila, da "bi bilo zelo zahteven pravilnik v nadaljevanju treba prilagoditi obstoječemu stanju, saj ne moremo iz ene skrajnosti pasti v drugo". Dejala je, da sicer po tem pravilniku že delajo, saj je bilo na obeh zbornicah, (IZS, ZAPS) organiziranih na temo pravilnika veliko strokovnih seminarjev. "Oddahnili smo si samo glede tega, da zdaj pričakujemo veliko jasnejša navodila, saj so nekateri členi pravilnika v neskladju z določenimi področji," je še dodala Kovačeva.
"Leto dni nam daje dovolj časa, da pripravimo predpis, ki bo upošteval zahteve evropske direktive, izpolnil hotenja in pričakovanja slovenske javnosti in stroke ter povzel vse rešitve, ki so se skozi izvajanje izkazale za dobre," še trdijo na ministrstvu za okolje in prostor.

Vir: www.dnevnik.si