Razprodaja Primorja ob kimanju bank

Gre namreč za posel, ki bi lahko pomenil, da so banke upnice dokončno obupale nad rešitvijo največjega še delujočega domačega gradbinca in da se je začela (raz)prodaja njegovega najvrednejšega premoženja. Primorje tako od prodaje Rudisa ne bo imelo dolgoročnejših koristi. Četudi si je upravni odbor ajdovskega gradbinca, ki ga vodi Marjana Novak, s prodajo Rudisa zagotovil denar za izplačilo zaostalih in decembrskih plač ter si s tem kupil vsaj nekaj tednov časa, je sam posel v popolnem nasprotju z logičnimi koraki, ki bi jih morali vodilni v Primorju in bankah na čelu z NLB storiti pri sanaciji. S prodajo Rudisa je dokončno padla v vodo tudi možnost, da bi se Primorje reševalo prek zdravih jeder po scenariju, ki bi vključeval hkratni kontrolirani potop matične družbe.

Kaj je pri prodaji sporno

V poslu je spornih več stvari. Prvič, preglednost samega postopka prodaje. Čeprav so iz Primorja včeraj sporočili, da je ta trajal več mesecev, smo neuradno izvedeli, da to ne drži. Izvedeli smo, da naj bi se MSIN Naložbe, ki so v lasti Marka Moharja in Matjaža Satlerja, za Rudis res zanimale letos spomladi, a naj bi v Primorju, ki ga je takrat še vodil Dušan Črnigoj, njihovo ponudbo zavrnili. Postopek prodaje je po naših podatkih povsem na novo začel nov upravni odbor, ki je vajeti družbe v roke prevzel 15. oktobra in 7. novembra že podpisal pogodbo z MSIN Naložbami.

Iz tega izhaja drug sporni vidik posla: cena delnic. Ta je po naših podatkih znašala med sedem in devet milijonov evrov, pri čemer nikoli ne bo znano, ali bi ta lahko bila višja. "Po pregledu več prejetih ponudb so se odločili za prodajo najugodnejšemu ponudniku," so včeraj sporočili iz Primorja, a opozoriti velja, da so lahko ponudniki - četudi jih je bilo več - ob tako kratkem prodajnem postopku špekulirali, da se Primorju mudi, zato so temu ustrezno "prilagodili" tudi ponujene cene.

In tretjič, vsaj s stališča reševanja Primorja je nerazumljivo tudi ravnanje bank upnic na čelu z NLB. Banke so še sredi septembra družbi odobrile šestmesečni moratorij za odplačilo glavnice in s tem nakazale, da jih zanima reševanje ajdovskega gradbinca, ki bi se ob tem seveda moral ustrezno zmanjšati. A zdaj, ko Primorje svoje likvidnostne težave rešuje s prodajo delov družbe, ki so preživeli krizo, s čimer nepovratno najeda lastno substanco, očitno stojijo postrani.

Kdo je končni kupec?

Še včeraj zvečer sicer ni bilo mogoče ugotoviti, ali so banke prodajo Rudisa dejansko podprle, kot so zatrdili v Primorju, ali ne. Tri banke upnice (NLB, NKBM in Abanka) posla niso želele komentirati. V Factor banki pa so nam pojasnili, da so bili seznanjeni z "namero prodaje". Če torej držijo trditve naših bančnih virov, da morajo banke s prodajo še soglašati, je toliko težje razumljivo, da je Primorje delnice že prejšnji teden preknjižilo na MSIN Naložbe, kar pomeni, da bo z njihovo morebitno "vrnitvijo" Primorju moral soglašati tudi kupec. Od včeraj sta v sodnem registru sicer vpisana tudi nova nadzornika Rudisa (poleg Moharja še Tina Bačić), ki ju je novi lastnik pred dnevi imenoval na skupščini.

Vse glasneje je mogoče slišati tudi ugibanja, da je podjetje MSIN Naložbe, ki je bilo ustanovljena februarja letos, v lasti pa ima le delnice Rudisa, le vmesni lastnik, za katerim naj bi se skrival končni kupec trboveljske družbe. Pri tem je morda ključen podatek, da je trboveljska družba v zadnjih letih dobila dva velika posla v TE Šoštanj: poleg tega, da vodi konzorcij treh podjetij, ki bo izdelal skoraj 80 milijonov evrov vredno razžvepljevalno napravo, bo še dodatnih 10 milijonov evrov dobila za gradnjo hladilnega stolpa. Tudi zato so se med možnimi kandidati za končnega lastnika včeraj omenjala tudi podjetja in posamezniki iz krogov šaleške energetike, ki bi si lahko kupnino v naslednjih letih povrnili kar z denarnim tokom iz TEŠ.

Več: www.dnevnik.si