Avtor: Barbara Hren

Čeprav je gradbena aktivnost lani in letos močno usahnila - po zadnjih podatkih državnega statističnega urada je vrednost gradbenih del trenutno na ravni iz leta 2005 - je trenutno aktivnih krepko več kot pol milijarde evrov gradbenih investicij, ki jih financirajo državni proračun, občine in evropski skladi.

Največji kos pogače si bo po podatkih, ki smo jih uspeli zbrati, odrezal SCT, in sicer najmanj 140 milijonov evrov, medtem ko drugi največji izvajalec, CMC, lahko računa na dobrih 70 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da se večji del zneska nanaša na posel posodobitve železniške proge Divača-Koper, ki ga je CMC dobil skupaj z avstrijskim gradbenim koncernom Swietelsky Baugesellschaft, predvideni rok končanja del pa je šele sredina leta 2012.

Največ poslov se tudi letos, kljub dejstvu, da novi projekti niso predvideni, izvaja na avtocestnem križu. Po podatkih Darsa poteka za skupno več kot 320 milijonov evrov gradbenih del, v večini primerov pa je glavni izvajalec ali pa eden od izvajalcev prav SCT. Ena redkih izjem je predor Markovec na hitri cesti Koper-Izola, ki ga je po večletnih zapletih z razpisom zaradi revizijskih zahtevkov neizbranih ponudnikov dobil CPM v konzorciju z avstrijskim Alpine Bau.

Med večjimi izvajalci projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna ali evropskih sredstev, je tudi družba Iskra Sistemi s projekti na javni železniški infrastrukturi. Za posodobitev signalno-varnostnih naprav na progi Divača-Koper si bodo Thales Rail Signaling Solutions, Iskra Sistemi in Primorje razdelili okoli 48 milijonov evrov, pred dnevi pa sta Iskra Sistemi in SCT v konzorciju s kanadskim Bombardierjem zmagala tudi na 46-milijonskem razpisu Slovenskih železnic (SŽ) za razvoj sistema za upravljanje železniškega prometa ERTMS/ETCS na železniški infrastrukturi koridorja D. Na direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo je trenutno aktivnih za okoli 215 milijonov evrov projektov.

Ob tem na ravni občin poteka še za več deset milijonov evrov projektov kohezijskega sklada za okolje, iz katerega se sofinancirajo projekti okoljske infrastrukture - kanalizacija in čistilne naprave, oskrba s pitno vodo ter regionalni centri za ravnanje z odpadki. Največji projekt je nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana na Barju, ki je bil ocenjen na 141 milijonov evrov. V boj za posel pa so se med domačimi izvajalci v različnih konzorcijih podali tudi podjetji iz GH Holdina, SGP Pomgrad in Kraški zidar, Riko s Cestnim podjetjem Ljubljana, SCT in IMP ter Gradis G in Surovina.

Vir: www.dnevnik.si