Slaba banka že, a ne na zalogo

Anton Rop

Ivan Ribnikar

Mitja Gaspari

Avtor: Jelka Zupanič

Ne za slabo banko še prava presoja

"Če bi že pred časom, morda pred mesecem, dvema ali tremi, kaj takšnega sprejeli, tovrstnih terjatev in posojil v veliki meri sploh ne bi bilo pri bankah, ampak bi bila kje drugje in bi morda že prišlo do unovčenja garancij in sploh ne bi več govorili o tajkunskih posojilih," je dejal Rop. Predlog o ustanovitvi slabe banke oziroma agencije za sanacijo bank v Banki Slovenije, v vladi in niti v strokovnih krogih tedaj ni dobil podpore, zdaj pa dr. Ivan Ribnikar pravi, "da se bo posojilni krč še poglobil, da je problem slabih terjatev v slovenskih bankah velik in da se bomo z njim še ukvarjali". Ali torej presoja, da take banke v Sloveniji ne potrebujemo, še drži?

Ali že vidi razloge za njeno ustanovitev, smo vprašali ministra za evropske zadeve in razvoj Mitjo Gasparija, bivšega guvernerja Banke Slovenije in pred tem dolgoletnega finančnega ministra. Zatrdil je: "Če bi jo ustanavljali za vsak primer, bi lahko stvari le zapletli. Najprej je treba ugotoviti razsežnost problema, ki bi zahteval takšen način reševanja." Na vprašanje, kaj bi zapletli, je odgovoril:

"Okrepili bi moralni hazard. Torej neodgovorno tveganje nekaterih, ki bi računali na tako državno ustanovo in želeli fiskalno breme lastnega problema prenesti na tretjega. Tudi neupravičeno. Tako ustanovo smo pri nas že imeli, svojo nalogo je dobro opravila, naša tedanja izkušnja pa je pokazala, da je treba prevzemati slabe terjatve iz bank takrat, ko je jasno, da je postala banka insolventna."

Šele tedaj naj bi začeli terjatve prevzemati zato, ker "tedaj ni več možno razpravljati o tem, kakšno ceno bi lahko za terjatev iztržili na trgu". Gaspari je pojasnil: "Ta problem imajo zdaj Američani, ko poskušajo opraviti predhodno sanacijo bank tako, da odkupujejo terjatve v bankah, ki so še solventne in imajo lastnike. Teh lastnikov ne razlaščajo, terjatve odkupujejo na razpisih in dražbah, to pa ne prinese odgovora, ali je bila cena res prava. Ko je banka insolventna, se lastnike razlasti, terjatve obračuna po knjigovodski vrednosti, banka pa začne z novimi lastniki delovati na novo. Sicer pa so evropske države pri tem previdnejše kot ZDA."

Kdaj bi pri nas slabo banko potrebovali

Odgovora, kdaj bi tako banko vendarle potrebovali, Gaspari ni dal: "Ali jo bomo potrebovali ali ne, je odvisno predvsem od tega, koliko časa bo kriza trajala in kako močno bo prizadela posamezne gospodarske panoge oziroma podjetja, saj bo od tega odvisno, ali bodo lahko odplačevala posojila. Banke imajo kapital in morajo skrbeti za kapitalsko ustreznost. Če bi postala ta problematična, morajo lastniki in vodstva bank poiskati dodatne kapitalske rente. Pri nas sta obe vodilni banki v delni državni lasti in bo morala država na podlagi objektivnih podatkov BS in nadzornih organov odločiti, če, kdaj in koliko je treba banki dokapitalizirati."

Bi prišla za to v poštev tudi sedanja jamstvena shema? Gaspari je menil, da

"tako prikrito saniranje bank z relativno velikimi jamstvi države za relativno veliko slabih podjetij iz kategorije C ne bi bilo smiselno". In spomnil, da jamstvena shema ni sanacijski ukrep, ampak je ukrep za normalno delovanje posojilnega trga.

Vir: www.vecer.si