Sporna menjava zemljišč za Titovo cesto: Nepremičninarji se pulijo za zemljišča vzhodno od Vojkove ceste

Slednja bodo namreč kmalu zazidljiva, občina pa jih menjava za parcele za Titovo cesto

Peter Pahor

Novice

Novice_iz_sveta_nepremicnin/2_383

Ljubljana - Ogromno kmetijsko zemljišče vzhodno od Vojkove ceste za Bežigradom je že dolgo tarča ljubljanskih nepremičninarjev. Skoraj gotovo je že namreč, da bodo parcele med predvidenim študentskim naseljem, novo Titovo cesto, podaljškom Baragove ulice in Kranjčevo ulico kmalu postale zazidljive.

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) potrjujejo, da bo mogoče na njih zidati tudi po za jesen napovedanem predlogu izvedbenega prostorskega načrta, potem ko so spremembo namembnosti predvideli že v osnutku tega dokumenta.

Zato niti ne čudi, da so med lastniki zemljišč in pobudniki spremembe namembnosti podjetja, kot so Hypo Leasing, Nepremičnine invest in Kranjska investicijske družba. Po eni od idejnih študij, ki jo je za Hypo izdelalo podjetje Decoma (študijo si je mogoče ogledati na spletni strani: http://www.decoma.si/mesto_znanja_1.1.html), bi bilo na tem območju mogoče zgraditi kar 1500 stanovanj, tako da se je tega dela mesta že prijelo ime Novi Bežigrad. Kljub velikopoteznim načrtom pa so večji lastniki zemljišč izredno skrivnostni. V Hypu, kot je pojasnil Tomaž Kranjčič, poslov in poslovnih odnosov nikoli ne komentirajo, "pa naj gre za dejanske posle ali za posle, ki se sploh ne dogajajo", Andrej Oblak, direktor in solastnik podjetja Nepremičnine invest, pa je dejal, da z načrti občine za spremembo namembnosti sploh ni na tekočem. Konkretnih načrtov s svojim zemljiščem naj po njegovih besedah vsaj še deset let ne bi imeli, nič pa jih seveda ne moti, če bo zemljišče medtem postalo zazidljivo.
Pomemben lastnik zemljišč na območju ob Vojkovi je tudi Mestna občina Ljubljana (MOL), zato bi pričakovali, če so se že odločili pozidati te zelene površine, da bodo vsaj čim več iztržili od njihove prodaje. A se je ena od občinskih parcel (544/1, Brinje I), velika skoraj 2800 kvadratnih metrov, znašla v programu prodaje zemljišč še pred spremembo namembnosti, cenilec Rajko Srednik pa jo je ocenil na 120 evrov za kvadratnih metrov, medtem ko so se povprečne cene zazidljivih zemljišč v Ljubljani po podatkih GURS lani gibale med 212 do 359 evri za kvadratni meter.

Na vprašanje, zakaj so se odločili že zdaj za prodajo po tako nizki ceni, na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami odgovarjajo, da bodo parcelo zamenjali z zemljišči Silva Babnika, ki jih potrebujejo za gradnjo Titove ceste. "Del predmetne parcele, ki se menjava, s površino 2796 kvadratnih metrov, je ocenjen na 120 evrov za kvadratni meter zato, ker so se vsa zemljišča, ki so bila potrebna za traso Titove ceste, kupovala skladno s cenitvijo po 120 evrov oziroma so se zemljišča na tem območju, ki so se menjala, cenila po tej vrednosti," pojasnjujejo na MOL.

Torej je po njihovem mnenju parcela, na kateri je predvidena cesta, enako vredna kot parcela, kjer je predvidena stanovanjska gradnja? "MOL zemljišča oziroma nepremičnine odkupuje skladno z veljavno zakonodajo," odgovarjajo na občinskem oddelku za nepremičnine in dodajajo, da je vrednost občinske parcele določil pooblaščeni cenilec ter da Silvo Babnik v zameno za svojo parcelo ni želel denarja, temveč drugo zemljišče.

Za mnenje o tem smo vprašali Tomaža Vesela, namestnika predsednika računskega sodišča, ki pravi, da zakon dopušča menjavo parcele, če je ta v javnem interesu in če razlika v vrednosti med parcelama ni prevelika. "Pri cenitvi se upošteva tudi pričakovane vrednosti in v vsakem primeru bi moral biti cenilec občinskih zemljišč seznanjen z bodočo spremembo namembnosti," opozarja Vesel. Cenilec Rajko Srednik na naša vprašanja o cenitvi občinske parcele najprej ni želel odgovoriti, češ da mora pojasnila dati mestna občina, kasneje pa je vendarle povedal, da je bil ob cenitvi seznanjen s spremembo namembnosti, ki na Babnikovih parcelah predvideva Titovo cesto, občinska parcela ob njej pa naj bi postala "zeleni pas". Drugače pa odgovarjajo na občinskem oddelku za urbanizem, kjer so nam pojasnili, da je "v razgrnitvi v letu 2008 bilo to območje namenjeno predvsem razvoju univerze in centralnim dejavnostim s stanovanji". O "zelenem pasu" pa niti besede.

Vir: www.dnevnik.si
 

Peter Pahor

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: