Avtor: Peter Pahor

Prav nakupovalno središče je ključnega pomena za financiranje gradnje športnih objektov, saj sta si zasebna partnerja Gradis G in Energoplan zamislila, da bi projekt izpeljala z njegovo kupnino. Načrt je bil tak: Mestna občina Ljubljana Gradisu in Energoplanu po gradnji stadiona ter dvorane prepusti lastništvo nad zemljiščem trgovskega centra, ta dva pa zgrajeni center prodata naprej z dobičkom. Sprva je bil za kupca trgovskega središča izbran srbski Delta holding Miroslava Miškovića, ki je 6. avgusta lani podpisal skoraj 243 milijonov evrov vredno pogodbo, vendar so si menda zaradi gospodarskih razmer pozneje premislili, tako da sta Gradis G in Energoplan ostala le s petimi milijoni evrov Deltinega avansa.

Po skoraj štirih mesecih negotovosti in pogajanj z drugimi potencialnimi partnerji za trgovsko središče je na sodelovanje pristala Supernova, ki se je za trgovsko središče do zadnjega potegovala tudi pomladi lani, ko sta se Gradis G in Energoplan raje odločila za Delto. A tokrat gre, kot vse kaže, za sodelovanje pod povsem drugačnimi pogoji, saj očitno Supernova ne bo konkretneje odprla denarnice. Kot je pojasnil direktor Gradisa G Uroš Ogrin, bodo njegovo podjetje, Energoplan in Supernova skupaj za 10 milijonov evrov dokapitalizirali podjetje Grep, na katerega je prenesen projekt športnega parka Stožice, pri čemer bo dokapitalizacijski vložek avstrijskega holdinga znašal 2,5 milijona evrov, kar mu bo prineslo 25-odstotni delež pri projektu. Naloga Supernove bo sprojektirati čim boljši trgovski center, poiskati najemnike zanj, kot lahko sklepamo, pa je njen vstop pripomogel tudi k dotoku dodatnih bančnih posojil, po Ogrinu gre za 25 milijonov evrov.

A je glavnina finančnega kritja še vedno pod vprašajem, saj bodo šele po dogovorih z najemniki za 30.000 do 40.000 metrov trgovskih površin (skupno jih bo neto okoli 75.000), za kar je prvenstveno zadolžen Frank Albert iz Supernove, poskusili jeseni skleniti pogodbo s konzorcijem bank, ki bi dal večje posojilo Grepu. Če sta Gradis G in Energoplan doslej v projekt vložila 20 milijonov evrov in je Grep po vstopu Supernove pridobil še dodatnih 25 milijonov evrov bančnih posojil, bi konzorcij moral odobriti še za okoli 150 milijonov evrov dolgoročnih posojil, kolikor jih še manjka za dokončanje 200-milijonskega projekta. Ta dolg naj bi Grep v prihodnjih letih bankam odplačeval iz najemnin za trgovine, ki naj bi jih bilo okoli 100.

In zakaj se je v tako težkih gospodarskih časih Supernova odločila za vstop v tako tvegan projekt? "V Sloveniji imamo dolgoletne dobre izkušnje in kljub temu, da so časi zelo hudi, ne moremo izpustiti iz rok enega glavnih infrastrukturnih projektov v državi. Tako da bomo ta projekt poskusili postaviti na pravo pot, hrup, ki se širi z bližnje obvoznice, pa je zagotovilo, da gre za prvovrstno lokacijo za nakupovalno središče. Prepričani smo, da lahko razvijemo uspešen projekt," odgovarja Albert.

Vir: www.dnevnik.si