Avtor: Mateja Grošelj

Okoljevarstveno dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO) dovoljuje družbi Lafarge Cement Trbovlje (LCT) letno uporabo 32.700 ton alternativnih goriv. V juniju je peč za proizvodnjo klinkerja obratovala 24 dni, LCT pa je uporabila 600 ton gorljivih odpadkov in 129 ton odpadnih olj. Izmerjene emisije snovi iz razžvepljevalne naprave v zrak so bile v tem obdobju bistveno pod zakonsko dovoljenimi, trdijo v LCT.

Med gorljivimi odpadki tovarna za zdaj lahko uporablja le odpadno plastiko, saj so za uporabo gum potrebne še tehnološke investicije, ki pa jih v podjetju po informacijah Petre Kajič še niso začeli izvajati. "Dodajanje alternativnih goriv pod kontroliranimi pogoji bomo postopno povečevali. V tem času je bila zamenjava regularnih fosilnih goriv z alternativnimi 15-odstotna," še dodaja Kajičeva. V LCT z meritvami mesečne povprečne vrednosti trajno merjenih parametrov dokazujejo, da so bile junija vse emisije, to je žveplovih oksidov (SO2), skupnega prahu, dušikovih oksidov (NOx), celotnih organskih snovi (TOC), plinastih anorganskih spojin klora (HCl) in plinastih anorganskih spojin fluora (HF), globoko pod zakonsko mejo. Ob tem poudarjajo, da za sosežig alternativnih goriv veljajo še strožje zahteve kot za obratovanje naprav z uporabo klasičnih fosilnih goriv. Peč klinkerja zaradi ekonomskih razmer na trgu v teh dneh stoji, zagnali naj bi jo ponovno konec meseca. V juliju, še napovedujejo v LCT, bodo uvedli tudi stalni prikaz trenutnih polurnih povprečnih vrednosti na spletni strani družbe, kar bo uporabnikom omogočalo neposreden dostop do emisijskih podatkov, ki se merijo trajno.

Z najnovejšim dejanjem nasprotnikov uporabe alternativnih goriv v LCT pa je Večer seznanil vlagatelj pobude za sprejetje občinskega odloka o prepovedi sosežiga odpadkov v Trbovljah Brane Bajde. Pojasnjuje, da je župan Trbovelj Bogdan Barovič prejšnji torek zavrnil "ljudsko voljo", izraženo s preko štiristo podpisi namesto s stotimi, kot je predpisano za sprejetje občinskega akta, ki bi sežiganje odpadkov prepovedal ne le Lafargeu, ampak vsem družbam in zasebnikom s podobnimi nameni v celotni občini. "Vemo, da imajo težnje po uporabi ostankov naftnih derivatov tudi v termoelektrarni, zaradi recesije se prav tako h kurjenju vseh mogočih odpadkov nagibajo zasebniki," razlaga Bajde. Županovo končno mnenje, da je pobuda neveljavna, oprto pa je bilo na "neodvisno pravno stroko", Bajde zavrača. Trdi, da niti občinski pravniki niti njihov zunanji pogodbeni sodelavec niso "neodvisni". Baroviču očita še, da svoje odločitve ni opremil s pravnim podukom, zato je postopek predal v presojo upravnemu sodišču.

Vir: www.vecer.si