Uboga Ljubljana je spet vsa presoljena

Ljubljana...

Avtor: Milena Ule

V tak precej pesimističen zaključek je ljubljanski podžupan Janez Koželj strnil ugotovitve iz svojih pogostih terenskih ogledov po Ljubljani na včerajšnjem posvetu o urejanju mestnih zelenih površin, ki ga je organiziral svet za javni prostor MOL. Nekaj uporabnih napotkov in informacij za bolj učinkovit sistem skrbi za mestne zelene površine so udeleženci posveta iz ljubljanske mestne uprave in komunale ter četrtnih skupnosti dobili od Franza Joachima Chena iz dunajske uprave za mestne parke in vrtove, ki jim je predstavil sistem urejanja zelenih površin v veliko večjem avstrijskem glavnem mestu.

Ob tem, ko je podžupan Koželj potarnal, kako je zimska služba minulo zimo spet močno presolila vso Ljubljano, je Chen poudaril, da je na Dunaju posipanje cest s soljo strogo prepovedano, razen v izjemnih primerih, ko to dovoli mestna svetnica za reševanje okoljskih vprašanj. Tako kot v še nekaterih drugih mestih so tudi na Dunaju že sprejeli predpis o varstvu dreves v mestu, po katerem je drevo dovoljeno podreti samo pod strogo določenimi pogoji in potem obvezno nadomestiti z novim. V dunajski mestni vrtnariji imajo tako imenovane nadzornike dreves, ki so odgovorni za njihovo ustrezno nego, usposabljajo pa ji tudi za varstvo zlasti ogroženih dreves na gradbiščih.

Na ljubljanskih gradbiščih in na javnih zelenih površinah tega nadzora nihče konkretno ne izvaja. Zato je veliko drevja zaradi neukosti, naglice in malomarnosti poškodovanega ali celo uničenega. Pri prekopavanju zemljišč in polaganju kablov za različne napeljave izvajalci pri nas mimogrede požagajo "odvečne" korenine tudi celemu drevoredu odraslih platan. Naši načrtovalci novih parkov in prenavljanja obstoječih bi se lahko na Dunaju zgledovali tudi pri tem, da je treba v snovanje parkov nujno vključevati ljudi, ki živijo v bližini in jih bodo največ uporabljali, še posebno pa najbolj ranljive družbene skupine, kot so otroci, gibalno ovirani, starejši, pa tudi priseljenci. V Ljubljani pa niti ne spremljamo in ugotavljamo potreb občanov po zelenih površinah niti stopnje njihovega zadovoljstva s tem, kar jim je na razpolago, je opozorila krajinska arhitektka mag. Maja Simoneti. Direktor botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je poudaril, da bi lahko tudi z razpoložljivimi sredstvi lahko veliko naredili za bolj urejene zelene površine že samo s tem, če bi z njih pospravili vse smeti in motečo odvečno šaro. Ni mogoče pričakovati, da bodo drevesa rasla in uspevala, če jih urejevalci posadijo na zmes gradbenih odpadkov, ki jih zasujejo le s plastjo zemlje. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri prenovi parka na Hrvatskem trgu, je pripomnil ljubljanski podžupan Koželj. Kar nam v Ljubljani manjka, je zavest o skupnem prostoru oziroma občutek za skupnost, kar se odraža v tem, da vsak dela, kar hoče, ne glede na končni in skupni učinek.

Vir: www.dnevnik.si