Sreda, 18. januar 2012

Upravno sodišče je potrdilo 4 odločitve ARSO, ki je lani 11 slovenskim odlagališčem izdalo negativne odločbe za odlaganje odpadkov

Vir: MOP

Generalni direktor ARSO dr. Silvo Žlebir ter generalni direktor Direktorata za javne službe in investicije Bojan Dejak sta na novinarski konferenci na Ministrstvu za okolje in prostor govorila o perspektivi slovenskih odlagališč.

Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z evropsko direktivo o odlaganju že leta 2009 začelo postopke za zapiranje večine slovenskih odlagališč, ki jim je zmanjkalo odlagalnega prostora in niso ustrezala okoljskim standardom. Odlagališča, ki so imela dovolj prostora za odlaganje pa so morala pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, ki jih izdaja ARSO.



Lani je ARSO izdal več odločb upravljavcem odlagališč, na katerih se odlagajo komunalni odpadki. Izdal je 6 zavrnilnih odločb upravljavcem odlagališč, ki so IPPC naprave, in 5 negativnih odločb upravljavcem odlagališč, kjer se odlagajo komunalni odpadki, a ne gre za t.i. IPPC naprave. Vsi upravljavci (Špaja dolina Grosuplje, Globoko Trebnje, Leskovec Novo mesto, Dobrava Ormož, Kovor Tržič, Stara Gora Nova Gorica, Jelšane Ilirska Bistrica, Ostri Vrh Logatec in Strensko Laško), ki so dobili negativne odločbe, so se na izdane odločbe pritožili. Upravno sodišče je že potrdilo širi odločitve ARSO, ki odlagališčem ni izdala okoljevarstvenega dovoljenja in ministrstvu za okolje in prostor, ki je pritožbo na drugi stopnji zavrnilo. Več...



Odpadki so nedvoumno zelo pereč okoljski problem. Neustrezno ravnanje z odpadki povzroča dodatne emisije v zrak in vode, obremenjuje naše življenjsko okolje ter kaže na neučinkovito ravnanje z že tako omejenimi naravnimi viri.

V Sloveniji na tem področju sicer sledimo temeljnim evropskim usmeritvam, zaostajamo pa predvsem glede zmanjševanja količin odloženih komunalnih odpadkov (predvsem biorazgradljivih), saj je odlaganje še vedno najbolj razširjen način ravnanja s temi odpadki.



Eden temeljnih ciljev je zato zmanjševanje količin nastalih odpadkov in zmanjševanje količin in nevarnostnega potenciala odloženih odpadkov. Preprečevati moramo nastajanje odpadkov, spodbujati ločeno zbiranje, recikliranje in predelavo odpadkov, odlagati pa le tiste odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati ali predelati. Odlaganje preostankov obdelanih odpadkov mora biti varno in nadzorovano.



Odpadek je vir surovin in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti, zato morajo države članice sprejeti ukrepe, da se odpadki v čim večji meri ponovno uporabijo.



Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča.

Tehnične zahteve za gradnjo in obratovanje odlagališča ter zahteve za upravljavca po zaprtju odlagališča ureja Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Določa tudi obveznost obdelave odpadkov pred odlaganjem, vključno z zahtevami glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se lahko izvaja le v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Zaradi zamika pri izgradnji teh centrov, so v predlogu uredbe podane določene olajšave glede obdelave mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2015, to je do roka zaključka izgradnje infrastrukture iz Kohezijskega sklada NFP.



Država z zakoni in podzakonskimi akti glede izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov predpisuje občinam minimalni normativni okvir, ki ga morajo te upoštevati pri njihovem nadaljnjem urejanju področja javne službe.



V primeru zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov gre za obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, zato so odločitve in odgovornost na strani občin. Vloga ministrstva je zagotovitvi, da so projekti lokalnih skupnosti skladni s sprejeto slovensko in evropsko zakonodajo in da sledijo zastavljenim ciljem v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in zmanjšanjem količin biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih. Ko občine dosežejo konsenz glede lokacije regijskih centrov ravnanja z odpadki in uredijo občinske prostorske akte, MOP posreduje pri pridobivanju EU sredstev in upošteva namensko porabo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za investicije v objekte, ki so namenjeni skupnemu reševanju problematike komunalnih odpadkov na medobčinskem, regijskem ali medregijskem nivoju.



V Sloveniji bomo morali slediti usmeritvam EU tudi glede odlaganja odpadkov. Resolucija Evropskega parlamenta o Tematski strategiji o recikliranju odpadkov poziva k zmanjšanju količin odpadkov, namenjenih odlaganju, na minimum in poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki bi vključevala naslednji časovni razpored:

od leta 2010 prepoved odlaganja odpadkov, ki niso bili predhodno obdelani in pri katerih lahko določeni deli fermentirajo;


od leta 2015 prepoved odlaganja papirja, kartona, stekla, tekstila, lesa, plastike, kovine, gume, plute, lončenine, betona, opeke in ploščic;


od leta 2020 prepoved odlaganja vseh odpadkov, ki jih je možno reciklirati;


od leta 2025 prepoved odlaganja vseh preostalih odpadkov, razen kjer se temu ni mogoče izogniti ali predstavlja nevarnost (npr. filtrski pepel);


Največji problem v Sloveniji je, da še vedno odlagamo neobdelane odpadke in odpadke s previsokim deležem biorazgradljivih snovi, saj se obdelava pred odlaganjem ne izvaja, ker infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov ni bila pravočasno zgrajena. Čeprav se količine ločeno zbranih odpadkov vsako leto povečujejo, je v RS še vedno zaskrbljujoče stanje na področju ločenega zbiranja odpadkov in zagotavljanja predelave odpadkov- prednostno recikliranja.



Eden od največjih razlogov za tako stanje je dejstvo, da večina občin ni zgradila ustreznih zbirnih centrov, zbiralnic in sortirnic, in to kljub Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila sprejeta leta 2001 in jasno določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.



Iz kohezijskih sredstev se je oziroma se še financira izgradnja: CERO Ljubljana, CERO Dolenjska, CERO Pomurje, CERO Koroška, CERO Spodnje Podravje in CERO Zasavje, večina infrastrukture, potrebne za učinkovito ravnanje s komunalnimi odpadki, bo v Sloveniji zgrajena do leta 2015.


Javni odvoz in odlagališča odpadkov od 2008-2010 (podatki, vir: SURS)



Tonske izjave:

  • Iskalnik
  • Hitri iskalnik
Išči
Javne dražbe Zadnjih 100 nepremičnin

Moj kotiček

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.