Avtor: Ernest Sečen

Na občini Brežice so v ta namen v letošnjem proračunu predvideli dva milijona evrov. Glede potrebe po temeljiti sanaciji gradu, ki naj bi po nekaterih ocenah stala okoli 100 milijonov evrov, se za letos predvideni znesek niti ne zdi velik. Toda občinski svetnik Marjan Jurkas opozarja, da je vsakršno vlaganje v objekt, katerega lastništvo še ni dorečeno, nesmotrna in neodgovorna poteza.

"Čeprav gre za denar, ki ga je občina pridobila od države, bi se morali vprašati, ali je pametno vlagati v objekt, ki ga bo jutri menda treba vrniti nekdanjemu lastniku," razmišlja Jurkas. Zadeve z lastništvom gradu se v resnici precej zapletajo, čeprav je občinska pravna služba svetnikom še pred nekaj leti tolmačila, da so zadeve čiste in da grad v vsakem primeru ostaja v občinski lasti.

Zadnje lastnike obsodili veleizdaje

Če na kratko povzamemo, kako je prišlo do najnovejših zapletov, se zgodba glasi nekako takole: Grad so ob koncu 17. stoletja kupili člani premožne avstrijske rodbine Attems, ki so ga z nekaterimi gradbenimi posegi in freskami kasneje še dodatno oplemenitili. Brežiški mogočnež je bil v lasti omenjene rodbine, ki je imela na Slovenskem v posesti več gradov, vse do 17. avgusta leta 1945, ko so na vojaškem sodišču v Mariboru izdali sodbo, da zadnjima lastnikoma, grofu Ferdinandu Attemsu in njegovi ženi Wandi zaradi storitve kaznivega dejanja veleizdaje zaplenijo celotno premoženje. Lastnika so obsodili na dveletno zaporno kazen s prisilnim delom, ki je nista preživela. Sklep o podržavljenju brežiškega gradu je veljal kot dokončen, dokler niso po osamosvojitvi Slovenije in sprejemu zakona o denacionalizaciji zakoniti zastopniki Attemsov prek svojih odvetnikov sprožili zahtevek za vrnitev zaseženega premoženja. Zadevo so ob zanje neuspešnih postopkih pred slovenskimi sodišči privedli tudi do do evropskega sodišča za človekove pravice.

Dosegli vračilo v naravi

Vztrajnost se jim je izplačala in po enajstih letih pravdanj so na brežiškem okrajnem sodišču leta 2007 naslednike nekdanjih lastnikov gradu prepoznali kot denacionalizacijske upravičence ter odločili, da se jim zaseženo premoženje vrne v naravi. Po novi vrsti pritožb in opravljeni reviziji postopka je Višje sodišče v Ljubljani maja 2008 sklep brežiškega sodišča potrdilo kot dokončen. V razsodbi so še zapisali, da oblika vračila premoženja postane predmet nadaljnjega odločanja. Ta del dogovarjanja naj bi potekal pred zavezanko za vračilo v naravi, to je občino Brežice, ki pa želi grad še naprej obdržati v svoji lasti. "Upam, da se bomo z denacionalizacijskimi upravičenci uspeli dogovoriti za odškodnino v obliki obveznic," pravi župan Ivan Molan.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu za kulturo, občina Brežice nepremičnino lahko obdrži v svoji lasti, če ji uspe dokazati obstoj ovir za vračilo v naravi. To pomeni, da bodo morali v Brežicah dokazati, da nepremičnina služi opravljanju dejavnosti s področja kulture, da bi bila z njeno vrnitvijo ta dejavnost bistveno okrnjena ter da je ni mogoče nadomestiti z drugo. Na občini so se medtem že odločili stopiti na pot omenjenega dokazovanja. S tem ciljem so zaprosili tudi za sestanek na ministrstvu za kulturo, ki naj bi bil enkrat v prihodnjih dneh.

Vir: www.dnevnik.si