Avtor: Jure Nagode

Poslovanje IGM na eni strani krojijo podražitve plina, po drugi strani pa je podražitev izdelkov zaradi specifičnih velikih kupcev iz metalurške in kemijske panoge zanje zahteven in dolgotrajen postopek, odvisen od trdih pogajanj. V IGM tako kot v vsej skupini Salonit Anhovo zato že razmišljajo o uporabi drugih virov energije, zaradi specifičnosti apnarske industrije pa lahko proces zamenjave energenta traja več let in je zaradi potrebnih velikih vlaganj tudi ekonomsko vprašljiv.

Čeprav bodo letos ostali dejansko brez dobička, so to leto za naložbe v IGM namenili dva milijona evrov. Največ denarja bodo porabili za izgradnjo novega silosa za skladiščenje hidriranega apna s prostornino 3700 kubičnih metrov. Veliko si v prihodnosti obetajo tudi od sodelovanja v skupini slovenskih strokovnjakov, ki že nekaj časa preučuje možnosti uporabe apna in apnenčeve moke v asfaltu.

Po Šabanovičevih besedah v Ameriki apno mešajo z asfaltom že dobrih 40 let, v Evropi pa te možnosti šele dobro preučujejo. Glavni prednosti uporabe apna v asfaltu sta do 50 odstotkov podaljšana življenjska doba cest in predvsem cenejši asfalt. Če bodo slovenski proizvajalci asfalta prevzeli to tehnologijo, ki ne zahteva dodatnih naložb v asfaltnih bazah, bodo v IGM lahko prodali od 10.000 do 30.000 ton apnenčeve moke za tovrstno uporabo. Z enako količino denarja, ki ga država vsako leto nameni asfaltiranju cest, bo tako mogoče prihraniti oziroma urediti več kilometrov cest.

Vir: www.dnevnik.si