Z odločitvijo, da ne bo pomagala CIT, je administracija predsednika Baracka Obame dala vedeti, da ima vmešavanje vlade na prostem trgu svoje meje. CIT ni tako velika, da bi predstavljala sistemsko grožnjo. Namestnik tiskovnega predstavnika Bele hiše Bill Burton je v četrtek dejal, da je Obama postavil precej visoke standarde za pomoč podjetjem, pri čemer je veliko odvisno od njihove dolgoročne vzdržnosti. Ameriški analitiki menijo, da je CIT pod prevelikim pritiskom, da bi ji pomagala kratkoročna vladna pomoč.

Časopis Wall Street Journal je poročal, da je ameriška centralna banka (Fed) 14. julija izvedla poseben stresni test za CIT in ugotovila, da banka za preživetje nujno potrebuje štiri milijarde dolarjev in ne le dveh, kot to trdijo v banki. Analitično podjetje CreditSights ocenjuje, da CIT potrebuje od štiri do šest milijard dolarjev. CIT je sicer decembra lani dobila 2,33 milijarde dolarjev iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi.

Delnice 101 leto starega podjetja, ki v ZDA kreditira okrog milijon malih in srednje velikih podjetij, so se v četrtek z 1,64 dolarja pocenile na 41 centov. Upniki, med njimi Pacific Investment Management, ki je hčerinska družba nemške zavarovalnice Allianz SE, so imeli prav tako v četrtek pogovore o nadaljnjih korakih. Po poročanju televizije CNBC je najverjetnejši razplet stečaj po 11. poglavju, ki prinaša prestrukturiranje in zaščito pred upniki.

Kljub temu, da CIT ne predstavlja tveganja za celoten ameriški bančni sistem, kot na primer zavarovalnica AIG ali banka Citigroup, pa bi njen propad vseeno prinesel velike težave številnim strankam, med njimi bi brez posojil ostalo na tisoče trgovin. CIT ima 40 milijard dolarjev dolgoročnega dolga, od česar pa 1,1 milijarde zapade avgusta, 2,5 milijarde pa do konca leta.

Vir: www.vecer.si