Na podlagi 3a. člena Ustave Republike Slovenije in Zakona o ratifikaciji Pristopne pogodbe, s katerim je Republika Slovenija pristopila k Evropski uniji, so v njej začela veljati pravila skupnega trga EU. Skladno s tem lahko državljani drugih držav članic Evropske unije od dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji pridobijo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije na podlagi vseh pravnih temeljev in pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije.

Dejstvo je, da lahko v skladu s Prilogo XIII k Aktu o pristopu, ki je priložen Pristopni pogodbi, naslov 4 »Prosti pretok kapitala« Slovenija glede trga nepremičnin uporabi splošno zaščitno klavzulo iz člena 37 Akta o pristopu v obdobju največ sedem let od dne pristopa. Vendar ta zaščitna klavzula omogoča, da lahko država članica le v primeru pojava resnih težav v katerem koli gospodarskem sektorju, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi ta sektor prilagodila gospodarstvu skupnega trga. Tudi v tem primeru pa zaščitni ukrepi lahko vsebujejo odstopanja od pravil Pogodbe ES in Akta o pristopu samo v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev popravila razmer in prilagoditve sektorja gospodarstvu skupnega trga. Prednost pa imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje skupnega trga.

V določenih državah članicah veljajo prehodna obdobja na področju pridobivanja nepremičnin, vendar pa se ta izvajajo izključno na podlagi njihovih Pristopnih pogodb z EU, ki izhajajo iz njihovih pristopnih pogajanj in so tako specifična zanje. Vendar pa to v nobenem primeru ne predstavlja uvedbe zahteve recipročnosti, ki bi bila skladna z načelom enakosti, temveč le prehodno obdobje, ki je že po definiciji začasno in predstavlja izjemo. Prost pretok kapitala, ki zajema tudi liberalizacijo trga nepremičnin držav članic EU, je namreč temeljno načelo prava ES in kot tako neposredno uporabno v notranjem pravu države članice. Slovenija tako tudi v okviru sedanjih pristopnih pogajanj od držav kandidatk za članstvo, skladno z evropskim pravnim redom, zahteva dosledno izpolnjevanje pogoja liberalizacije trga nepremičnin.

V zvezi z vprašanjem glede obmejnega režima z Republiko Hrvaško in delovanja slovenske policije je potrebno poudariti, da potek meje med državama na območju za katerega sprašuje poslanec Prijatelj, še ni dokončno in sporazumno ugotovljen.

Pri tem je potrebno poudariti, da slovenska policija opravlja nadzor državne meje na tem območju skladno z mednarodnimi obveznostmi in dogovori med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju incidentov na spornih območjih, kjer potek meje še ni ugotovljen, območje nadzora pa je enako, kot na dan osamosvojitve.

V tej zvezi bodo Vlada RS in njeni organi tudi v prihodnje, kot doslej, dosledno ščitili tako interese Republike Slovenije kot tudi njenih državljanov skladno s temeljnimi načeli mednarodnega prava, svojimi mednarodnimi obveznostmi ter v duhu evropskih vrednot, ki vseskozi predstavljajo vodilo njenega delovanja na področju zunanje politike.