Avtor: Jure Stojan

Kolikšen delež gradbenih podjetij ima likvidnostne težave?

"V likvidnostih težavah je kar večina podjetij v gradbenem sektorju. Nelikvidnost se zelo hitro širi po celotnem gradbenem sektorju. Posebej velike težave imajo predvsem podjetja, ki imajo v svoji strukturi del precej velik delež gradnje za trg. Ta je seveda vezana na končno prodajo, te pa je zelo malo. Težave s prilivi imajo tudi manjša in srednje velika podjetja, ki delajo kot podizvajalci za investitorje zunaj gradbenega sektorja. Letos bo težko leto. Napovedujemo, da se bo gradbena aktivnost zmanjšala še za dodatnih 15 odstotkov glede na leto 2009. Tako bomo prišli na nivo, kakršnega smo imeli v 2005."

Kriza gradbeništva je prisilila banke, ki so ga financirale, da so opravile slabitve in rezervacije v okviru svojih bilanc. Ali lahko še kako drugače prizadene širše slovensko gospodarstvo?

"Širše slovensko gospodarstvo ima svoje probleme, ki so le deloma povezani z usodo gradbenega sektorja. Vpliv bo občutil predvsem tisti del gospodarstva, ki prodaja gradbenim podjetjem. To pomeni celotna industrija gradbenega materiala, lesna industrija, del kemične industrije, pri storitvah pa prevozi in projektiranje."

Ve se, da je gradbeništvo zelo ciklična dejavnost. Zakaj so se podjetja tako izpostavljala?

"V pogojih izjemne konjunkture v letih 2007 in 2008 se je vrednost gradbenih del povečevala za okoli 20 odstotkov na leto. Vsi so želeli izkoristiti trenutek ob tako hitri rasti in lahko dostopnih virih financiranja. Ko pride trenutek streznitve, pa je zadeva zato toliko hujša."

Kakšna pa je bila struktura financiranja gradbenih podjetij?

"Podatek je za konec leta 2008, ker bodo podatki za lani znani šele maja. V strukturi sredstev je bilo dobrih 18 odstotkov lastnega kapitala, približno 16 odstotkov je bilo dolgoročnih obveznosti, predvsem posojil, 65 odstotkov pa je bilo kratkoročnih obveznosti. Iz javno dostopnih podatkov pa se ne da razbrati, koliko kratkoročnih obveznosti je bilo iz poslovanja, koliko pa je bilo kratkoročnih kreditov. Lani se je ta neugodna struktura gotovo še poslabšala."

Vedno glasnejše pa so pritožbe, da podjetja bijejo cenovno vojno, samo da bi nekaj gradila. In da s ponujenimi cenami ne pokrijejo niti svojih stroškov.

"To je posledica kriznih časov. V gradbeništvu so se dela od nekdaj pridobivala na razpisih z več ponudniki, tudi pri zasebnih investitorjih. V času krize se na manjše število razpisov javi večje število ponudnikov in se cene zato zelo znižujejo. Toda nizke cene vplivajo na gradbena podjetja še kakšni dve leti po začetku okrevanja. Vezane so namreč pogodbeno. Precejšnja znižanja so se pojavila že novembra in decembra 2008, čeprav je bilo to leto v celoti še zmeraj uspešno."

Kakšna pa je izpostavljenost krizi glede na velikost podjetja?

"To določa struktura del, ki jo ima kakšno podjetje. Določen segment malih podjetij je celo v boljšem položaju kot večja. Njihovi naročniki so denimo fizične osebe, dela pa obsegajo obnove, rekonstrukcije ali dozidave. Povsem drugačen položaj imajo podjetja, ki so v verigi plačilne nediscipline. V njej so se znašla zaradi odločitev med konjunkturo. Za manjše podjetje je veliko lažje, da dva meseca dela za enega naročnika na enem velikem objektu, kot pa da se seli med desetimi majhnimi."

Imate ocene, kako bo povišanje minimalne plače vplivalo na razmere v gradbeništvu?

"Vse je odvisno od tega, kakšna določila glede prehodnih obdobij uvajanja minimalne plače bodo v dokončnem besedilu zakona. Mislim, da se bo večina podjetij v gradbeni panogi poskušala s sindikati dogovoriti za takšna obdobja. Dejansko je ta trenutek za takšno povišanje neprimeren. Socialni partnerji v gradbeni panogi smo se v zadnjih letih redno dogovarjali o višini plač. Zadnjič lanskega julija. Takrat prav zaradi krize plač nismo povišali. Uvedba minimalne plače bo tako porušila plačna razmerja. Doslej je imelo minimalno plačo približno 6 do 12 odstotkov gradbenih delavcev, delež je nihal med leti. Minimalno plačo bi lahko po novem imelo od 30 do 40 odstotkov vseh delavcev, odvisno od prehodnih obdobij."

Vir: www.vecer.si