Zrak še ni takšen, kot si ga želijo

Živa Rokavec

Novice

Vsak dan se v Ljubljano pripelje od 120.000 do 140.000 vozil.

Ljubljana - Pretekla prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka v prestolnici so sicer že prinesla nekatere rezultate, saj se je po podatkih Agencije za okolje med letoma 2000 in 2009 prisotnost trdih delcev v zraku občutno zmanjšala, vendar v sklopu strogih evropskih normativov danes še vedno presega dovoljeno vrednost.

"Ljubljanska kotlina zaradi svoje geografske lege ni zračna, prav tako pa mešanja zraka ne dopušča pogosta megla, zaradi česar je naše glavno mesto še posebej izpostavljeno povišanim vrednostim onesnaženja v zraku," je na srečanju z naslovom Zrak - stanje, trendi, ukrepi, ki ga je v okviru projekta Civitas Elan pripravila ljubljanska mestna občina, pojasnil Anton Planinšek z Agencije za okolje in poudaril, da k onesnaženosti ljubljanskega zraka prispeva tudi zgoščen cestni promet, ki proizvede kar 72 odstotkov vseh delcev v zraku. Ob tem je Boštjan Cerkvenik z ljubljanskega inštituta za energetiko Energis tudi potrdil, "da se že nekaj let zvišuje število vozil na ljubljanski obvoznici in število registriranih vozil na območju ljubljanske mestne občine, zaradi visokih cen bencina pa jih ima čedalje več dizelske motorje, ki v zrak izpuščajo veliko delcev."

Zato so v sklopu mednarodnega projekta Civitas Elan veliko pozornosti namenili razvoju uporabnikom prijaznega in hitrega javnega prometa, ki bi zmanjšal število avtomobilov v strogem središču Ljubljane. V tujini so tovrstne probleme zmanjšali z uvedbo zgoščevalne takse, nadomestila za vstop v mestno središče. Tako morajo v Londonu vozniki vnaprej odšteti deset evrov dnevno za vožnjo po mestnem jedru, medtem ko se v švedskem Stockholmu s pomočjo elektronskega cestninjenja taksa plača neposredno ob vstopu v mesto. "Vendar v Ljubljani se tovrsten sistem ne bi obnesel predvsem zaradi ekonomskih razlogov," je prepričan Andrej Piltaver z občinskega oddelka za varstvo okolja. Zato kot rešitev Piltaver navaja dva možna predloga: uvedbo mestnih vinjet, ki bi veljale kot nadomestilo za celodnevno parkiranje na javnih površinah v vsem urbanem območju mestne občine, ali uvedbo letne takse za parkirne prostore, ki jih delodajalci trenutno brezplačno ponujajo zaposlenim. "Seveda pa je treba najprej jasno označiti in razmejiti javne parkirne površine ter izpopolniti sistem javnega prevoza z možnostjo P+R," je še opozoril Piltaver.

Tako Planinšek kot Cerkvenik se strinjata, da le omejitev prometa v mestnem jedru ne bo zadosten ukrep za izboljšanje kakovosti zraka. "Če preprečimo zgolj individualni promet, ne bomo rešili nič. Ključno je zmanjševanje emisij tudi na drugačne načine, na primer z bolj pogosto uporabo železniškega prometa, problem malih kurišč pa lahko rešuje sistem daljinskega ogrevanja," je poudaril Planinšek.

Vir: www.dnevnik.si

Živa Rokavec

Deli na Facebook
Deli na Twitter
house image

Želite prejemati obvestila o novicah? Prijavite se na naše e-novice: